Ingrid Gregorič. Vedno sem sledila svojemu srcu in želji po ustvarjanju! Moja velika želja je ustvariti plesno skupnost na obali in prispevati k decentralizaciji kulture!

Intervju z ustanoviteljico Zavoda Move in Dance Ingrid Gregorič, o desetih letih, ki so minile kot blisk in zakaj se je ekipi pridružila še Kristina Slapernik.

Draga Ingrid, čestitke ob deseti obletnici delovanja Zavoda Move in Dance. Če napiševa plesna šola, plesni klub, izobraževalni prostor, kreativna združba ali kaj čisto tvojega bo verjetno vse skupaj pojasnilo kdo ste. Torej, je Zavod Move in Dance – Zavod za izobraževanje, usposabljanje in produkcijo?
Ingrid: Zavod Move in Dance deluje na področju kulture, umetnosti in celostnega razvoja človeka. Naše poslanstvo je povezovati umetnost, gibanje in zavestno doživljanje telesa ter omogočiti posameznikom, da skozi ples, ustvarjalnost in samoraziskovanje odkrijejo svoje potenciale. Ustvarjamo prostor, kjer se umetnost in osebna rast prepletata, prostor sodelovanja, raziskovanja, izražanja in celjenja. S svojimi programi spodbujamo medkulturne izmenjave, izobraževanje mladih ustvarjalcev ter sodelovanje med umetniki, strokovnjaki in širšo skupnostjo, doma in po svetu.
Se spomniš zakaj konkretno pa si ga ustanovila pred desetimi leti?
Ingrid: Zavod sem ustanovila, ker sem si že od nekdaj želela ustvarjati na obali, v Izoli, ter mestu prinesti plesno dogajanje. Nekaj let pred ustanovitvijo Zavoda nam je to že uspelo, a se je zaradi finančnih izzivov, osebne rasti in družinskih obveznosti za nekaj časa ustavilo.
Se ti zdi 10 let dolgo ali kratko obdobje?
Ingrid: Zavod bo svojo 10. obletnico uradno praznoval marca 2026. Tisto leto (2016) sem nekaj mesecev kasneje rodila drugega otroka, kmalu zatem pa smo se kot družina preselili v Milano. Vse se je odvilo tako hitro, da se mi zdi, kot da deset let sploh ni minilo. Vmes sem bila še enkrat na porodniški in rodil se je še tretji otrok. V času bivanja v Milanu sem ustvarjala, spoznala novo ekipo ter z njo razvila čudovito umetniško zgodbo. Pogosto smo se vračali tudi v Slovenijo, kjer sem redno izvajala plesno-gibalne delavnice. Pred dvema letoma smo se preselili nazaj v Slovenijo, kljub temu pa še vedno tesno sodelujemo s kulturnim društvom Lilliput iz Milana. In evo, deset let je že za nami.

In kakšen je pogled na teh deset let? Na kaj si recimo najbolj ponosna in kaj je tisto, kar ni bilo mogoče tako prijazno in si že skoraj pozabila?
Ingrid: V teh desetih letih sem veliko razvijala, spoznavala in raziskovala. Delo v Milanu je bilo povsem drugačno, tam si lahko resnično razvijal in ponujal raznolike vsebine, saj je mesto polno tujcev in zelo odprto za nove ideje. Ne bom rekla, da v Sloveniji ni tako, vendar je v Izoli to nekoliko težje. Ljudje so bolj zadržani in počasneje sprejemajo nove stvari. Seveda to ne velja za vse, vendar se na splošno čuti določena usmerjenost k temu, da se držiš poznanega in preverjenega. V tem času sem razvijala svoje plesno-gibalne delavnice za otroke in ustvarila tudi igro Emo Cards, na katero sem zelo ponosna, saj je v njej veliko vloženega truda, znanja in časa. V Milanu se je ime Move in Dance uveljavilo kot prepoznavno ime mojih delavnic, kar me zelo veseli. Zelo ponosna sem tudi na sodelovanje s KUD Boja Izola in JSKD Izola pri skupnem projektu Ulični plesni eksperimenti. Želja je pripeljati sodobni ples med ljudi, in prav to partnerstvo nam omogoča, da širimo plesno ustvarjalnost v lokalno okolje.
Manj prijeten del zgodbe pa je, da sem Zavod ustanovila tudi zato, da bi se lahko prijavljala na razpise in ustvarjala večje projekte, vendar to žal ni bilo mogoče. Na občinski ravni in na JSKD-ju se Zavod ni mogel prijaviti, za večje razpise pa smo bili še nekoliko premajhni. Naš cilj ostaja jasen: umetnost približati tudi tistim, ki si jo težje privoščijo. Verjamem, da lahko umetnost izjemno pomembno prispeva k razvoju otrok, posameznikov in skupnosti kot celote.

Boš organizirala tudi kakšno posebno praznovanje?
Ingrid: Seveda, ne bi bila Ingrid, če o tem ne bi razmišljala, hahaha. V marcu bomo organizirali naš 5. plesni vikend (7. in 8. marec). En dan bo namenjen odraslim, drugi pa otrokom. Pripravili bomo plesne delavnice, predstave ter pogovorne diskusije, pa tudi druženje, saj želimo na obali ustvariti močno plesno skupnost. Več o samem programu pa bomo objavili takoj po novem letu, ko bodo vsi izvajalci potrdili sodelovanje.
Je Izola kraj, kjer se lahko izživijo vse tvoje pedagoške ideje?
Ingrid: Absolutno. Največ jih črpam pri delu s predšolskimi otroki in s tistimi iz prve triade osnovne šole, saj so izjemno odprti za nove izkušnje in zelo ustvarjalni. S starejšimi otroci nekoliko težje, vendar z ustreznim odnosom in pristopom večino otrok uspem pritegniti k temu, da plešejo plešejo. Zakaj ‘plešejo plešejo’? Ker jih na delavnicah za vrtce in šole ne učim klasičnih, vnaprej določenih plesnih korakov. Namesto tega jim ponudim priložnost, da sami ustvarijo svoj ples, takšnega, kot si ga želijo. Veliko vaj je usmerjenih v sodelovanje, medsebojno spoznavanje in predvsem v ustvarjanje.

Zakaj pa Ingrid ni ostala v tujini, kjer je doštudirala na sloviti Codarts akademiji v Rotterdamu? Kaj te je vleklo domov?
Ingrid: Oj, to je že toliko let nazaj, haha skoraj 19! Težko rečem, bilo je vsega po malo: razočaranje, finance, ljubezen, dom, potreba po počitku … Nisem želela še dodatno obremenjevati svojih staršev, čeprav vem, da bi mi finančno pomagali, če bi želela ostati tam. A želela sem biti samostojna. Takrat še nisem imela službe, niti ni bila moja želja ostati v Rotterdamu. Želela sem se vrniti domov, v svoje okolje, in malo bolj ZAŽIVETI življenje, saj sem do 23. leta praktično samo plesala in študirala. Bila sem preveč resna, hehe. Niti med študijem nisem bila prava ‘študentka’ (saj veš, kaj mislim, tista tipična študentska leta). Pot domov pa mi je pravzaprav odprla veliko novih plesnih izkušenj in možnosti.

Si bila razpeta med plesno in pedagoško oz. koreografsko kariero oziroma ambicijami?
Vedno sem sledila svojemu srcu in želji po ustvarjanju, naj je bilo to kot plesalka, koreografinja ali učiteljica. Ples mi v vseh teh vlogah omogoča, da se popolnoma izrazim. Hvaležna sem za prav vsako izkušnjo, ki me je oblikovala in me pripeljala do tega, kar danes živim in ustvarjam.

Z možem in njunimi tremi otroci.

Pogled na tvojo spletno stran, ki je krasna, da te pohvalim, pokaže, da je tvoj Zavod namenjen otrokom, mladini in odraslim čeprav se mi zdi, da te bolj vleče med otroke. Sama jih imaš tudi tri in najbrž je bil to razlog za posebne otroške programe?
Ingrid: Hvala za pohvalo spletne strani, res mi veliko pomeni. Res je, Zavod je namenjen vsem generacijam, vendar me srce vedno znova najmočneje potegne med otroke. Verjetno ni naključje, da imam tudi sama tri. Materinstvo me je veliko naučilo in me spodbudilo, da začnem bolj globoko razmišljati o tem, kaj otroci v resnici potrebujejo in kako jim lahko ponudim nekaj, kar bo z njimi ostalo tudi kasneje v življenju. Ko sem prvič postala mama, sem začela iskati odgovore v sebi in se zato vpisala na štiriletni študij naturopatije v Novi Gorici. Program je zajemal klasično naturopatijo, somatiko, psihologijo in pristope psihosomatske podpore ter holistične in energetske tehnike z močno komponento osebnostne rasti. Ta celostni pristop mi je odprl povsem nov pogled na otrokovo razvojno pot in na to, kako pomembno je, da otroku omogočimo varno, ustvarjalno in podporno okolje.
Na tej osnovi sem razvila svojo metodo plesno-gibalnih delavnic, ki otrokom ne vsiljujejo klasičnih plesnih korakov, temveč jim omogočajo, da samostojno ustvarijo svoj ples in svoj izraz. Sčasoma so se razvili tudi programi za najstnike in odrasle, ker verjamem, da je potreba po izrazu in umetnosti prisotna v vseh nas, ne glede na starost. Ampak res je: otroci so tisti, ki me vedno znova spomnijo, zakaj delam to, kar delam.

Nimaš pa na meniju ‘tradicionalnih’ plesnih zvrsti, če malo karikiram. Ni hiphopa, ni družabnih plesov, ni latino ritmov… je pa sodobni ples tam kjer si ti domača, kajne. Kako oblikuješ program, k čemu stremiš?
Ingrid: Res je. Zavestno sem se odločila, da pri mlajših otrocih programov ne poimenujem po klasičnih plesnih zvrsteh, ker je v tem obdobju najpomembneje, da se gibajo, plešejo, raziskujejo in ustvarjajo. Šele kasneje se postopoma usmerimo v tehniko: najprej v klasične osnove baleta, dodamo ritem jazz-a ter mehkobo in ustvarjalnost sodobnega plesa. Otroci so si med seboj zelo različni, in prav to je najlepši del. Starejši otroci in mladostniki pogosto iščejo predvsem prostor, kjer lahko ustvarjajo, sprostijo napetosti, ki jih nosijo v sebi, in se izrazijo na svoj način. Zato programe vedno oblikujem glede na to, kaj otroci potrebujejo in kaj je najbolj podporno za njihov razvoj. Zato tudi nismo klasična plesna šola. Naša vizija ni usmerjena le v ustvarjanje vrhunskih plesalcev, temveč predvsem v to, da omogočimo vsakemu, da lahko pleše in se izraža. Pogosto pozabimo, da prav v najbolj občutljivem obdobju mladostništva veliko otrok opusti šport ali obšolske dejavnosti, ker je preveč poudarka na tekmovanjih in rezultatih. Mi pa želimo, da ostane gibanje vir veselja, izraza in podpore, ne pritiska.

Nisi pa v ekipi sama, s tabo je tudi Kristina Slapernik, diplomantka Akademije za ples. Kristina zakaj si se pridružila ekipi MYDN?
Kristina: Ingrid in koncept Move in Dance sta me pritegnila že pred časom, ko sem ju prvič zasledila na Instagramu. Pristop k učenju plesa skozi občutke, čustva in zavedanje lastnega telesa, brez strogo zastavljenega plesnega stila, mi je izjemno blizu. Prav zaradi tega sem se odločila stopiti v stik z Ingrid, saj si tudi sama želim ustvarjati in delovati na tak način. Zelo sem vesela, da sem lahko del take zgodbe!
Ingrid: Zelo sem vesela, da je Kristina postala del naše ekipe, saj prinaša svežino, nove ideje in veliko ustvarjalnega duha.

Move in Dance ekipa: Kristina Slapernik, Ingrid Gregorič, Neža Dolinšek in Deniz Tavčar.

V čem meniš je čar vaše ekipe, ki jo poleg vaju sestavljata še Neža Dolinšek in Deniz Tavčar?
Kristina: Ekipa je izjemno topla in odprta za ideje ter ustvarjanje, kar mi je zelo všeč. Takoj so me sprejele medse in za to sem jim iskreno hvaležna. Menim, da je ekipa čudovito raznolika – vsaka od nas prinaša svoje primarno znanje in področje delovanja, zato se med seboj odlično dopolnjujemo.

Je Izola zeloooo daleč od ljubljanskega dogajanja ali pač ne?
Kristina: Kar zadeva ples, je tudi Izola – oziroma kar cela obala, saj so tu mesta majhna – zelo močna. A večinoma prevladujejo jazz, show, hip hop in moderni stili. Sodobni ples pa ni tako razvit oziroma ga ljudje pogosto sploh ne poznajo. Prav to je bilo moje vodilo ob vrnitvi na obalo: želja po širjenju sodobnega plesa in decentralizaciji kulture. Verjamem, da tudi tukaj živijo ljudje, ki hrepenijo po takšni umetnosti – potrebujejo le priložnost in prostor za ustvarjanje.

So vam Izolani naklonjeni, je plesni bazen dovolj poln za sodobni ples?
Ingrid: Izola ni ravno veliko mesto, zato raje razmišljam širše, o celotni obali. Verjamem, da je tu dovolj prostora tudi za sodobni ples, čeprav ni tako razvit kot mnoge druge plesne zvrsti. V zadnjih dvajsetih letih se na tem področju ni veliko dogajalo, zato številni še vedno niti ne vedo povsem, kaj sodobni ples sploh je.
Kristina: Kot sem že omenila – ljudje, ki jih sodobni ples pritegne, tukaj so; le najti jih je treba in ustvariti prostor, kjer lahko zaživijo.
Kako pa sodobni ples sploh dojemajo?
Kristina: Sodobni ples je še vedno precej abstrakten pojem. Mislim pa, da tisti, ki se že udeležujejo naših plesnih treningov, sodobni ples doživljajo kot sproščeno gibanje, v katerem se lahko brez zadržkov izražajo.
Ingrid: O tem se pravzaprav ne sprašujem več, sodobni ples jim enostavno predstavim in jim poskušam pokazati vse njegove čare in posebnosti.

Kje pa vidve vidita mesto sodobnega plesa v današnjem času globalizacije, površinskosti, hitrega tempa…?
Kristina: Sodobni ples je prostor, kjer se hranita duša in telo. V sebi nosi izjemno širino ljudi – od preprostih ljubiteljev gibanja do vrhunskih umetnikov – in prav ta raznolikost je njegova največja čarobnost. V današnjem svetu, ki nas preplavlja s hitrostjo in zahtevami, sodobni ples išče mirne prostore, kjer se telo in misel lahko ponovno povežeta. Prostore brez filtrov, brez upiranja, brez narekovanja tempa.
Je povabilo v trenutek, v dihanje, v svobodo.
Ingrid: Sodobni ples ti daje možnost biti tukaj in zdaj, poslušati sebe in izraziti tisto, kar čutiš, skozi svoj pristen gib. Na začetku se ne osredotočamo na tehnično izvedbo, ampak najprej damo prostor telesu, da preprosto je. Sodobni ples nam omogoča, da smo del nečesa, kar v današnjem tempu življenja počasi izginja, pristnega stika s svojim telesom in notranjim svetom.
Kakšni pa so načrti za naprej, to je kar logično vprašanje ob obletnicah, kajne in še novo leto se bliža?
Ingrid: Moja velika želja je ustvariti plesno skupnost na obali in prispevati k decentr