INFORMATIVNI DNEVI: Odločitev naj bo premišljena in samostojna

Na kaj morajo biti pri tej odločitvi še posebej pozorni?

Odločitev naj ne bo impulzivna

»Odločitev je treba sprejeti premišljeno, ne pa na hitro in pod vplivom trenutnih občutkov,« poudarja svetovalka v Kariernem centru Univerze v Mariboru Urška Pavlič.

Pri izbiri izobraževalne poti je po njenem mnenju ključno upoštevati več dejavnikov, ki posamezniku pomagajo sprejeti resnično ustrezno odločitev.

Razmislek o interesih in vrednotah

Najprej je pomembno, da mladi dobro poznajo svoje interese, talente in vrednote. Smiselno si je zastaviti nekaj osnovnih vprašanj: katero področje jih resnično zanima, pri katerih predmetih uživajo in dosegajo dobre rezultate ter ali se na tem področju vidijo tudi čez pet, deset ali dvajset let.

Takšen razmislek jim pomaga prepoznati, ali je izbrana pot skladna z njihovimi dolgoročnimi cilji.

Ocena znanj in veščin

Koristno je tudi realno oceniti, ali ima posameznik osnovna znanja in veščine, ki jih zahteva izbrani program nadaljnjega šolanja.

»Če nekoga zanima naravoslovje, a ima težave pri matematiki in fiziki, naj razmisli, ali je pripravljen vložiti dodatno delo za izboljšanje teh veščin,«

svetuje Pavličeva.

Delovne navade in pripravljenost na izzive

Ker se izobraževalni programi razlikujejo po zahtevnosti, je pomembno ovrednotiti tudi lastne delovne navade.

Zahtevnejši programi so primernejši za vztrajne, dobro organizirane in samodisciplinirane posameznike. Pomembno je tudi oceniti pripravljenost na samostojno učenje in sprejemanje izzivov.

Pogled v prihodnost in trg dela

Pri odločitvi je smiselno pogledati nekoliko dlje v prihodnost. Razmislek o poklicih in vpogled v trg dela lahko pomagata, tudi če posameznik še nima povsem jasnega poklicnega cilja.

»Svet dela se hitro spreminja, številni poklici, ki so danes ključni, pred desetletjem še niso obstajali,«

opozarja Pavlič.

Zato je priporočljivo izbrati program, ki omogoča pridobitev širokega nabora znanj in veščin, uporabnih na različnih področjih.

Kljub temu ostajajo interesi in notranja motivacija ključni za dolgoročno zadovoljstvo in uspeh.

Kako se pripraviti na informativni dan

Informativni dnevi so odlična priložnost za spoznavanje izobraževalnih programov, vendar se nanje velja pripraviti.

Pred obiskom je priporočljivo zbrati osnovne informacije o programu, kot so vsebina predmetov, trajanje izobraževanja, pogoji za vpis, možnost nadaljnjega študija, praktično usposabljanje in obšolske dejavnosti.

Pomen osebnega stika in vtisa

Spletne in pisne predstavitve ne morejo nadomestiti osebnega obiska šole, poudarja sogovornica. Osebni stik omogoča neposreden vtis o šolskem okolju, vzdušju ter stik s profesorji, dijaki in študenti.

Posebej dragoceni so pogovori z njimi, saj ponujajo realnejši vpogled v zahtevnost programov in način poučevanja.

»Pomembno pa je, da mladi do slišanega ostanejo kritični in informacije primerjajo z uradnimi podatki ter lastnimi vtisi,«

dodaja.

Vloga staršev in učiteljev

Starši imajo pomembno podporno vlogo pri odločitvi, vendar po besedah Pavličeve ne bi smeli vsiljevati svojih pričakovanj.

»Njihova podpora je nepogrešljiva, a otroku je treba omogočiti prostor za samostojno odločanje. Starši naj bodo vodniki in spodbujevalci, ne odločevalci,« poudarja.

Tudi učitelji lahko s strokovnim mnenjem pomagajo pri prepoznavanju posameznikovih potencialov ter z vzpodbujanjem kritičnega razmišljanja prispevajo k bolj samozavestni odločitvi.

»Ključna naloga staršev in učiteljev je, da mladim zagotovijo podporo in informacije, hkrati pa jim pustijo dovolj svobode za premišljeno in samostojno odločitev,« zaključi Pavlič.

The post INFORMATIVNI DNEVI: Odločitev naj bo premišljena in samostojna appeared first on Eko Dežela.