Zlato in srebro tudi letos nadaljujeta pozitiven trend in dosegata rekordne vrednosti.
Geopolitične razmere in posledično gospodarsko okolje ostajajo negotove. Vztrajna inflacija, zmanjševanje kupne moči in vse bolj očitna pokojninska vrzel pa postavljajo posameznike pred vprašanje, kako dolgoročno zaščititi svoje premoženje. Klasične oblike varčevanja, kot so bančni depoziti, v takšnih razmerah pogosto ne zagotavljajo več ohranjanja realne vrednosti, zato se v ospredje vse bolj postavlja razpršitev premoženja.
Vlagatelji v času povečane negotovosti iščejo varnost, kar potrjuje tudi dogajanje na trgih plemenitih kovin. Ta teden je bil za zlato najboljši po letu 2008, saj je v zgolj enem tednu cena zrasla za več kot osem odstotkov. Cena zlata se je tako približala meji 5.000 dolarjev za unčo, srebro pa je prvič v zgodovini preseglo mejo 100 dolarjev za unčo.
Rast ni zgolj kratkoročna. Cena srebra je od začetka letošnjega leta zrasla že za približno 40 % (lani 138 %), zlato pa za okoli 15 %. Ob tem velja poudariti, da sta obe kovini v zadnjem obdobju prestali tudi izrazitejšo korekcijo – srebro je upadlo za približno 35 %, zlato pa za približno 16 %. Ta korekcija je bila po obdobju konstantne rasti pričakovana in nujno potrebna za dolgoročno stabilnost trga. Trenutni podatki že kažejo na postopno stabilizacijo, saj sta obe kovini znova pridobili na vrednosti, pričakovati pa je tudi postopni odboj cen navzgor.
Po ocenah analitikov vlagatelji v plemenitih kovinah iščejo zavarovanje pred naraščajočimi geopolitičnimi tveganji, inflacijskimi pritiski in negotovostjo na finančnih trgih. »Podjetja in vlagatelji se dobro zavedajo, da morajo pri svojih investicijah oziroma varčevanju pripravljeni na vse. Zlato in srebro sta se vnovič izkazala odporno tako na grožnje z vojaškimi spopadi kot tudi umetne posege ali borzne vzpone pretrese. V Elementumu tako vselej poudarjamo, kako pomembno je, da imajo zlato ne samo posamezniki ali centralne banke, temveč tudi podjetja,« je povedal Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum Slovenija.
Poleg trenutnih gospodarskih izzivov postaja vse bolj pereča tudi pokojninska vrzel ali razlika med pričakovano in dejansko pokojnino. Demografski trendi in obremenjenost javnih pokojninskih sistemov pomenijo, da bo moral vse večji del prebivalstva za svojo finančno varnost v poznejših letih poskrbeti sam. »Razpršitev premoženja med različne naložbene razrede je zato eden ključnih temeljev odgovornega finančnega načrtovanja. Plemenite kovine imajo tu posebno vlogo, saj zgodovinsko veljajo za hranilca vrednosti, niso neposredno vezane na posamezne valute ali finančne sisteme in v obdobjih kriz pogosto delujejo kot stabilizacijski element portfelja,« sklene Slapšak.
The post Inflacija, pokojninska vrzel in negotovost: zakaj vlagatelji iščejo varnost v razpršitvi premoženja appeared first on ZAupokojence.si.

1 day ago
24










English (US)