Inflacija hrane v Sloveniji je bila julija med najvišjimi v Evropi

OECD v svojem poročilu izpostavlja, da je bila inflacija hrane v Sloveniji julija med najvišjimi v Evropi. Hrana je bila za kar 7,7 odstotka dražja kot leto prej, kar Slovenijo postavlja na četrto mesto, in sicer za Turčijo, Estonijo in Japonsko, ter močno nad povprečje OECD, ki je znašalo 4,5 odstotka.

Če se cene hrane zvišajo hitreje kot plače, se realna kupna moč zmanjša – torej si državljani in državljanke danes lahko privoščijo manj za isti denar. OECD ugotavlja, da so v številnih državah članicah vlade uspele umiriti inflacijo hrane z usmerjenimi ukrepi, Slovenija pa na tem področju zaostaja.

Najnovejše poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) razkriva zaskrbljujoče podatke za Slovenijo. Medtem ko se povprečna inflacija v evroobmočju umirja in ostaja na 2,0 odstotka, je bila slovenska inflacija julija 2025 višja, saj dosega 2,8 odstotka po CPI oziroma 2,9 odstotka po HICP. Čeprav so številke še vedno pod povprečjem vseh držav OECD (4,1 odstotka), je Slovenija izstopala na področju rasti cen hrane.

Foto: OECD

Takšna rast cen hrane ima še posebej hude posledice za gospodinjstva z nizkimi prihodki, saj družinam z nižjimi dohodki hrana predstavlja bistveno večji delež mesečnega proračuna kot premožnejšim. Če se hrana podraži za skoraj osem odstotkov, to pomeni neposreden in občuten udarec po žepu. Premožnejši del prebivalstva lahko ta udarec vsaj deloma ublaži s prilagoditvami drugih stroškov, socialno šibkejši pa imajo bistveno manj manevrskega prostora.

Tako se ne povečuje zgolj občutek finančne negotovosti, temveč tudi dejanska neenakost v družbi. Slovenske družine z nizkimi prihodki so se že doslej spopadale z visokimi stroški energije in stanovanj, zdaj pa jim dodatno breme nalagajo še naraščajoče cene hrane.

Foto: Bobo

Inflacija hrane ni edina težava
Inflacija prehranskih izdelkov pa ni edini razlog za slabšanje finančne slike slovenskih gospodinjstev. Zadnja leta smo priča dvigu različnih davčnih obremenitev, vlada pa napoveduje še nove. To pomeni, da se razpoložljiv dohodek gospodinjstev zmanjšuje na dveh koncih, in sicer tako zaradi višjih cen osnovnih življenjskih dobrin, kot so hrana in storitve, kot zaradi večjih davčnih bremen.

Zanimivo je, da je v Sloveniji energija v istem obdobju celo vplivala na znižanje inflacije, in sicer za 1,3 odstotne točke v mesecu juliju 2025. Cene energentov so padle, kar je ublažilo splošni indeks, vendar ta učinek ne more nadomestiti dejstva, da hrana in osnovne storitve ostajajo vse dražje. Jedrna inflacija – to je inflacija brez hrane in energije – je v Sloveniji prispevala 2,2 odstotni točki, kar pomeni, da so se podražile tudi druge dobrine in storitve, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Širša slika kaže, so se cene v Sloveniji od decembra 2019 kumulativno zvišale za 25,2 odstotka. To pomeni, da so življenjski stroški danes za četrtino višji kot pred pandemijo.

Vlada Roberta Goloba je znatno povečala davčne obremenitve, sledi le nekaj zadnjih: prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je ljudje sploh še ne morejo izkoristiti, zvišanje DDV na sladke in energijske pijače z 9,5 % na 22 %, omejitve za “normirance” in samozaposlene. Skupna davčna obremenitev se je povzpela na 46,6 %, kar Slovenijo uvršča med najbolj obdavčene države v EU, pri čemer višji dohodki dosegajo celo do 75 % efektivne obremenitve. Skupni znesek novih dajatev za leto 2025 presega eno milijardo evrov, in sicer po ocenah Eurostata in Slovenske gospodarske zbornice, vlada pa kljub temu napoveduje dodatne obdavčitve.

A. H.