Denarna socialna pomoč ni namenjena samo brezposelnim. Tudi zaposleni z nizkimi prihodki oziroma družine, v katerih je vsaj eden od staršev zaposlen, so lahko upravičeni do pomoči. Pri štiričlanski družini je lahko meja precej višja, kot bi marsikdo pričakoval.
Med ljudmi je še vedno precej razširjeno prepričanje, da do denarne socialne pomoči pridejo samo tisti, ki nimajo zaposlitve. Toda slovenska ureditev je drugačna. Posameznik je lahko do denarne socialne pomoči upravičen tudi, če je zaposlen in prejema plačo.
Ključna namreč ni zgolj zaposlitev, ampak celoten materialni položaj posameznika oziroma družine. Center za socialno delo pri odločanju preverja prihodke, število družinskih članov, premoženje, prihranke in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na upravičenost.
Zaposlitev še ne pomeni, da vam pomoč ne pripada
Od aprila 2026 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 507,43 evra. Pri delovno aktivnih osebah pa je meja zaradi dodatka za delovno aktivnost višja.
Za prvo odraslo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna od 60 do 128 ur mesečno, informativni cenzus znaša 639,36 evra. Če je oseba delovno aktivna več kot 128 ur mesečno, znaša informativni cenzus 766,22 evra.
To ne pomeni, da vsak zaposleni s prihodki pod določenim zneskom avtomatično prejme razliko. CSD mora pred izdajo odločbe preveriti celoten položaj posameznika oziroma gospodinjstva.
Prav zato se lahko zgodi, da sta dva človeka z enako plačo obravnavana različno. Eden ima lahko prihranke ali drugo premoženje, drugi pa ne. Pomembno je tudi, ali oseba živi sama, s partnerjem ali ima otroke.
Pri družinah so meje precej višje
Še bolj zanimivo postane pri družinah z otroki. Pri izračunu se namreč upoštevajo vsi člani gospodinjstva, zato je skupni minimalni dohodek, do katerega se primerjajo prihodki družine, višji kot pri samski osebi.
Pri družini z dvema staršema in dvema otrokoma, kjer je eden od staršev zaposlen, drugi pa brezposeln, lahko informativni cenzus doseže 1.654,22 evra mesečno.
Pri dveh starših in enem otroku je meja 1.354,84 evra, pri družini s tremi otroki pa 1.953,61 evra.
To pomeni, da lahko eden od staršev vsak dan hodi v službo in prejema plačo, družina pa je kljub temu upravičena do denarne socialne pomoči. Zaposlitev sama po sebi torej ni razlog za zavrnitev vloge.
Koliko pomoči lahko dejansko dobite?
Višina denarne socialne pomoči ni enaka za vse. Praviloma se določi glede na razliko med minimalnim dohodkom, ki pripada posamezniku oziroma družini, in dohodki, ki jih CSD upošteva pri odločanju.
Če ima denimo gospodinjstvo nižje prihodke od določenega minimalnega dohodka, lahko pod pogoji prejme pomoč v višini razlike. Toda končni izračun je vedno odvisen od konkretnega primera.
Zato zgolj pogled na mesečno plačo še ne pove, ali je nekdo do pomoči upravičen ali ne.
CSD ne preverja samo vaše plače
Pri odločanju o denarni socialni pomoči se lahko upoštevajo različni prihodki. Med njimi so plača, pokojnina, preživnina in drugi redni dohodki, pomembni pa so lahko tudi nekateri občasni oziroma priložnostni prihodki.
Na odločitev lahko tako vplivajo tudi dediščina, darilo, odškodnina, odpravnina ali drug večji prejemek. Prav tako se preverjajo prihranki in drugo premoženje.
Pri samski osebi se pri denarni socialni pomoči upoštevajo prihranki nad določenim zneskom, pri družinah pa veljajo druge meje. Pomembno je tudi lastništvo drugega premoženja, zato ni mogoče določiti univerzalnega pravila, ki bi veljalo za vse prosilce.
Tudi avto ali hiša ne pomenita avtomatične zavrnitve
Pogosta zmota je tudi, da človek, ki ima avtomobil ali nepremičnino, socialne pomoči zagotovo ne more dobiti. Tudi tukaj stvari niso tako preproste.
CSD ugotavlja celoten materialni položaj in pri tem upošteva vrsto in vrednost premoženja ter okoliščine posameznega primera. Sam obstoj avtomobila oziroma dejstvo, da nekdo živi v lastni nepremičnini, še ne pomeni avtomatične izgube vseh socialnih pravic.
Prav zaradi številnih pravil je lahko rezultat drugačen, kot bi prosilec pričakoval samo na podlagi svojih mesečnih prihodkov.
Mnogi vloge sploh ne oddajo
Prav tu se lahko skriva največja težava. Zaposleni z nizkimi prihodki pogosto že vnaprej sklepajo, da jim pomoč ne pripada, ker imajo službo. Posledično možnosti niti ne preverijo.
Še posebej pri družinah z otroki je smiselno preveriti dejanski izračun, saj je meja za upravičenost lahko bistveno višja kot pri samski osebi.
Če gospodinjstvo težko pokriva osnovne življenjske stroške, zato ni smiselno sklepati, da zaradi ene zaposlitve pomoč avtomatično odpade. O upravičenosti na koncu odloči pristojni center za socialno delo.
Spremembe morate CSD sporočiti
Pomembno pa je tudi, da prejemnik denarne socialne pomoči sprememb ne zamolči. Če se med prejemanjem pomoči spremeni dohodek, sestava gospodinjstva ali druga okoliščina, ki lahko vpliva na pravico oziroma njeno višino, je treba spremembo pristojnemu CSD sporočiti v osmih dneh.
To je pomembno predvsem pri novi zaposlitvi, povečanju prihodkov, prejemu večjega zneska denarja ali drugih spremembah materialnega položaja.
Najpomembnejše sporočilo pa ostaja preprosto: služba sama po sebi še ne pomeni, da denarna socialna pomoč ne pride v poštev. Če so prihodki posameznika ali družine nizki, je pravico vredno preveriti, namesto da se ji človek odpove že vnaprej.
Pripravil: I.M.
Vir: CSD, Facebook
<p>The post Imate službo? Kljub plači vam lahko država vsak mesec nakaže socialno pomoč first appeared on NaDlani.si.</p>

1 hour ago
20












English (US)