Hrvati spet bojkotirajo svoje trgovine, Slovenci si manejo roke, to so podrobnosti šoping turizma

Prvi enodnevni bojkot je potekal 24. januarja 2025, ko so potrošniki množično opustili nakupe v trgovinah

ZAGREB – Na Hrvaškem se je v zadnjih tednih razvil val bojkotov trgovin, ki so odziv na občutno rast cen osnovnih življenjskih potrebščin. Pobudo je sprožila Facebook skupina “Halo, inspektore”, ki deluje pod okriljem Evropskega centra za potrošnike. Prvi enodnevni bojkot je potekal 24. januarja 2025, ko so potrošniki množično opustili nakupe v trgovinah. Po podatkih hrvaške finančne uprave je bilo tistega dne izdanih približno dva milijona računov v skupni vrednosti 28,6 milijona evrov, kar je znatno manj kot običajno. Hrvati zato v velikem številu prihajajo v Slovenijo in kupujejo v Brežicah in Krškem. Kot javljajo Slovenske novice, so se pojavili že Hrvati, ki organizirano prevažajo hrvaške državljane v Slovenijo po nakupih.

Vsak teden

Po uspehu prvega bojkota so sledili nadaljnji ukrepi. Od 30. januarja je potekal teden dni trajajoč bojkot trgovskih verig Lidl, Eurospin in DM ter določenih izdelkov, kot so gazirane pijače, ustekleničena voda in detergenti. Poleg tega je bil 31. januarja organiziran splošni bojkot vseh nakupov, kjer so potrošniki pozvani, naj se vzdržijo nakupovanja tako izdelkov kot storitev.

Zakaj bojkot?

Razlog za te bojkote je nezadovoljstvo potrošnikov zaradi visokih cen hrane, ki so se v zadnjih treh letih dvignile za približno tretjino. Pobudniki bojkota poudarjajo, da želijo s temi akcijami poslati močno sporočilo trgovcem in pristojnim institucijam o nevzdržnosti trenutnih cen. Josip Kelemen iz platforme “Halo, inspektore” je dejal: “Danes bomo pokazali, da lahko brez nakupov in storitev zdržimo cel dan, s čimer bomo poslali močan signal in sporočilo vsem, ki do sedaj niso ukrepali.”

Bojkote so podprla različna društva za zaščito potrošnikov, sindikati, politične stranke in celo hrvaška vlada. Hrvaška vlada je v odziv na situacijo septembra lani podaljšala omejitev cen za 30 skupin živil in izdelkov za osebno higieno, konec januarja pa je ta seznam razširila na 70 izdelkov. Nekateri trgovci so medtem začeli zniževati cene številnih proizvodov na svojih prodajnih policah.

To so dejstva in številke

Učinki bojkotov so bili opazni. Med prvim bojkotom je bil promet v trgovinah na drobno v primerjavi s prejšnjim petkom manjši za 53 odstotkov, izdali pa so za 44 odstotkov manj davčno potrjenih računov. Vendar je drugi petkov bojkot prinesel manjši odziv, saj je bilo izdanih približno 2,5 milijona računov v skupni vrednosti dobrih 34 milijonov evrov, kar je več kot med prvim bojkotom.

Tudi po drugih državah

Bojkoti so se razširili tudi v druge države regije, kot so Črna gora, Bosna in Hercegovina, kjer potrošniki izražajo podobno nezadovoljstvo zaradi visokih cen. V Črni gori so nevladne organizacije pozvale k enodnevnemu bojkotu velikih trgovin, v BiH pa so pozivi k bojkotu dosegli delni učinek.

Ti dogodki kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo potrošnikov v regiji zaradi rastočih življenjskih stroškov in predstavljajo pritisk na trgovce ter vlade, da sprejmejo ukrepe za zajezitev cen in zaščito standarda državljanov.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Halo Inspektore

The post Hrvati spet bojkotirajo svoje trgovine, Slovenci si manejo roke, to so podrobnosti šoping turizma first appeared on NaDlani.si.