1 day ago
15
ARTICLE AD
Stavka v hrvaškem šolstvu: Pet stavk v treh tednih in le ena priložnost za dogovor
Kaj se dogaja v hrvaških šolah? Kriza, ki ni nova, zdaj dobiva povsem novo dinamiko. Trije glavni sindikati so napovedali pet regionalnih stavk v treh tednih – če dialog z oblastjo še enkrat pade v vodo.
Iz učilnic na ulice – spet
“Danes pošiljamo zahtevo DSV-ju za novi postopek soglasja. To morda niste pričakovali. Dali bomo še eno priložnost, da za mizo poskusimo nekaj dogovoriti.”
Tako je – brez ovinkarjenja – Zrinko Turalija, predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Hrvaške, začel tiskovno konferenco, ki je znova razburkala že tako napeto izobraževalno srenjo. Ob njem so stali še predstavniki Neodvisnega sindikata znanosti in visokog obrazovanja ter Šolskega sindikata Preporod – trojica, ki jo hrvaški mediji že redno spremljajo, kadar se v šolstvu začne “premikati”. Poročajo hrvaški mediji.
Tokrat pa ni šlo zgolj za opozorilo. Če ne bo soglasja z državo – pridejo stavke. In ne ena. Pet. V treh tednih.
Kaj želijo sindikati? In zakaj prav zdaj?
V ozadju ni nekaj na novo izmišljenega. Gre za stare, že večkrat izrečene zahteve: boljše plače, stabilnejši pogoji dela, več spoštovanja do izobraževalnih delavcev.
Ampak to ni samo plačna zgodba. Gre za dolgotrajno erozijo poklica, ki je v zadnjem desetletju na Hrvaškem (in drugod po regiji) postal skoraj sinonim za frustracijo. “Naš cilj je osigurati da znanost i obrazovanje ne budu degradirani u društvu te zaštititi struku,” je pojasnil Matija Kroflin, glavni tajnik Sindikata znanosti, poročajo pri Večernji.hr.
Po poročanju Index.hr, so minuli konec tedna sindikati sklicali krizni sestanek. Tam so dorekli, da želijo nov poskus pogajanj – prek postopka mirenja. Ni naivnosti, le pravno zavarovanje pred očitki o “nezakonitih” akcijah. “Zaključili smo … da je dobro da pokrenemo postupak mirenja jednostavno da se osiguramo s pravne strane da nam ne bi pronašli nekakvu malu rupicu,” je dodal Turalija.
Cirkularni model stavk – zakaj je to pomembno?
Če ne bo dogovora, sledi val. Ampak ne klasičen vsesplošni štrajk. Tokrat – nekaj novega. Regionalni krožni stavkovni model, kar pomeni, da se bodo šole po županijah menjavale kot prizorišča stavk. Vsakič nova regija. Vsakič nova medijska pozornost. In – kar ni zanemarljivo – manjša možnost za izgovor vlade, da “vse stoji”.
In ko se to raztegne na tri tedne? Učinek ni majhen.
Prvi stavkovni dan še ni znan – odvisen bo od tega, kako hitro bo postopek mirenja zaključen. A Index.hr piše, da bi lahko začeli že konec tega tedna.
Kaj pravi vlada? In kam to pelje?
Odgovor oblasti? Zadržan. Minister za znanost in izobraževanje Radovan Fuchs je že pred časom poudaril, da stavke ne bodo plačane. Prav tako je napovedal, da se bo beležila prisotnost – da bodo razlike v plači jasne in dokumentirane. Težko si je predstavljati, da bo vlada hitro popustila – še posebej, ker je konec marca že tako obremenjen s pripravo na novo fiskalno leto.
A to je del problema. Če oblast ne vidi težav v šolstvu kot prioritetnih, potem rešitve ni. Ali?
»Premijer ima dva izbora: ali ćemo sjesti za stol i riješiti spor ili će se primijeniti sila,« je bil neposreden Kroflin, kot poročajo na Dnevnik.hr.
Spomin na leto 2019 – zgodovina, ki se ponavlja?
Za mnoge učitelje in profesorje je ta trenutek zlovešče znan. Leta 2019, pred pandemijo, je izbruhnila ena največjih stavk v izobraževanju na Hrvaškem. Takrat je trajala 36 dni. Odziv javnosti? Presenetljivo pozitiven. Šole so stale, a učitelji so s svojo odločnostjo pridobili simpatije mnogih – tudi staršev.
Bo tokrat enako? Ali se je javno mnenje spremenilo?
Učenci, starši, skupnosti – kdo resnično nosi breme?
Tu se skriva najtrši vozel celotne zgodbe. Učinki stavk se seveda najprej poznajo v razredih. Izgubljene ure. Neizpeljane snovi. Preložena preverjanja znanja.
A sindikati vztrajajo – če se zdaj ne borijo, bo dolgoročna škoda še večja. Slabo plačan učitelj, izčrpan in brez motivacije, ni v pomoč nikomur – najmanj pa učencem. V tej enačbi ni hitrih rešitev. In starši to – vsaj po preteklih odzivih – razumejo.
Rešitve? Malo verjetne, a nujno potrebne
Če bi hoteli danes narediti seznam možnih izhodov iz krize, bi jih bilo – iskreno – zelo malo. Ampak nekaj je jasno:
- Če vlada popusti – pomeni politično zmago sindikatov. Bo to oslabitev ali moč oblasti?
- Če vlada vztraja – bodo stavke dolgotrajne. In potem?
- Če se doseže kompromis – s selektivnim uresničevanjem zahtev – to bi bila morda edina realna rešitev. A kako doseči ravnovesje med proračunom in resničnimi potrebami izobraževalnega sistema?
Trije tedni, ki lahko določijo prihodnost hrvaškega šolstva
Stavke niso idealen način reševanja konfliktov. A so pogosto edini jezik, ki ga politična oblast razume – vsaj tako pravijo sindikalisti. Hrvaški izobraževalni sistem je že leta na razpotju. Med modernizacijo in stagnacijo. Med vlaganjem in zanemarjanjem. Med spoštovanjem in ignoranco.
Ali bo ta val stavk kaj spremenil? Ali je to zgolj še ena epizoda v dolgem ciklu zahtev in ignoriranja?
Vprašanj je veliko. Odgovorov – za zdaj – zelo malo.
A nekaj je gotovo: če se v naslednjih tednih res začnejo stavke, bo to vplivalo na vsak kotiček šolskega sistema – od Poreča do Vukovarja, od OŠ Antuna Branka Šimića do Filozofske fakultete v Zagrebu.
Zato ni več vprašanje, ali bo do stavk prišlo. Temveč – kaj se bo iz njih naučilo hrvaško šolstvo. In ali bo sploh kdo poslušal.
Pripravil: N. Z.
Vir: Index.hr, Večernji.hr, Dnevnik.hr
The post Hrvaški učitelji gredo zdaj na ulice – ali jim bo ta val stavk ustavil šolski sistem? first appeared on NaDlani.si.
English (US)