Hrvaška vlada izkorišča EU sredstva, slovenska pa obremenjuje davkoplačevalce

Medtem ko Hrvaška uspešno izkorišča evropska sredstva za financiranje helikopterske nujne medicinske pomoči (HEMS), Slovenija očitno zaostaja, saj vlada domnevno ni izkoristila razpoložljivih evropskih virov. Posledično nakup helikopterjev v celoti bremeni slovenske davkoplačevalce. Poleg tega je razpis za nakup dveh helikopterjev deležen ostrih kritik, saj naj ne bi bil smotrn.

Hrvaška vlada financira projekte nujne medicinske pomoči prek evropskih programov, kot so Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) in Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF). EU je prispevala znaten del sredstev, kar zmanjšuje finančno breme za hrvaške državljane.

Po razpoložljivih podatkih je hrvaški projekt HEMS vreden 62,5 milijona evrov, od tega je deset milijonov evrov sofinanciranih iz kohezijskih skladov EU. Lani je Hrvaška podpisala dve pogodbi v skupni vrednosti 26,5 milijona evrov za izboljšanje sistema nujne medicinske pomoči, financirani iz nepovratnih sredstev EU.

Prva pogodba (11,75 milijona evrov) je bila namenjena razvoju helikopterske nujne medicinske službe, ki je od vzpostavitve opravila 612 intervencij (291 v Splitu, 281 na Reki/Krku, 39 v Zagrebu in deset v Osijeku). Druga pogodba (14,7 milijona evrov) omogoča nakup 80 novih, popolnoma opremljenih vozil nujne medicinske pomoči, opremljenih s sodobno telemedicinsko tehnologijo za boljšo komunikacijo z zdravstvenimi ustanovami, poroča hrvaški portal Poslovni.

Hrvaška je z evropskimi sredstvi podprla nakup opreme, gradnjo pristajališč in izboljšanje komunikacijskih sistemov, kar kaže na strateško izrabo evropskih virov. Nasprotno pa je slovenska vlada, pod vodstvom ministrstva za notranje zadeve, pripravila razpis za nakup dveh helikopterjev, ki je bil deležen kritik zaradi neustreznosti. Reševalci in urgentni zdravniki so v javnem pismu zahtevali zaustavitev razpisa, saj menijo, da vlada namesto vzpostavitve sodobnega sistema helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) krepi policijsko floto z dvema helikopterjema, ki nista prilagojena zdravstvenim potrebam.

Foto: sta

Kritike še dodatno zaostruje dejstvo, da trenutni helikopterji v Sloveniji niso namenjeni izključno medicinskim nalogam, kar povzroča zamude in ogroža bolnike. Ministrstvo za notranje zadeve sicer zagovarja izbiro ponudnika Leonardo kot zakonito in transparentno, a brez podrobnejših pojasnil, kar krepi dvome o postopku. Nakup je kot nesmotrnega označil tudi nekdanji minister Maks Tajnikar (SD), ki mu v tem primeru težko pripišemo politično pristranskost.

Medtem ko Hrvaška z evropsko podporo optimizira stroške, Slovenija bremeni davkoplačevalce z nejasnimi financiranji in neustreznimi rešitvami. Javno ni dostopnih informacij, ki bi potrjevale, da je bil nakup helikopterjev financiran iz evropskih sredstev, kot so Kohezijski sklad, ERDF ali RRF, do avgusta 2025. Brez evropske podpore to pomeni višje finančne obremenitve za državljane.

Foto: Bobo

Kritiki vlade, vključno z reševalci, opozarjajo na pomanjkanje posluha za stroko in transparentnost, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za zdravstveni sistem. Na Ministrstvo za notranje zadeve smo naslovili tudi vprašanje oziroma prošnjo za pojasnilo glede financiranja nakupa, a odgovorov še nismo prejeli.

A. H.