Hrvaška v trgovinah uvaja “oddelke za siromašne” – pomoč ali sramotenje?

V zadnjem letu se je Hrvaška spopadala s strmim naraščanjem cen življenjskih potrebščin, ki je po uvedbi evra postalo še bolj očitno. Državljani so se odzvali z bojkoti, trgovci so prilagajali strategije, vlada pa je zdaj uvedla radikalen ukrep – omejitev cen za 70 osnovnih izdelkov. Toda namesto olajšanja je ta poteza sprožila polemike, ki segajo od hvale do ostrih kritik.

Na prvi pogled gre za smiselno potezo: trgovci bodo morali ponuditi vsaj en izdelek iz določenih kategorij po vnaprej določeni ceni, kar naj bi ublažilo breme najranljivejših skupin. Seznam vključuje živila, kot so moka, riž, testenine, jogurt, suhomesnati izdelki, ribje konzerve, marmelada in meso. A tisto, kar je dvignilo največ prahu, je način izvedbe – trgovine, večje od 400 kvadratnih metrov, bodo morale imeti poseben “oddelek” z omejeno cenjenimi izdelki.

“Oddelek za siromašne” – pomoč ali ponižanje?

Tukaj se začne bistvo razprave. Kritiki ukrepa trdijo, da vlada s tem ustvarja socialno ločnico, kjer bodo ljudje, ki si težko privoščijo vsakodnevne potrebščine, dejansko izpostavljeni. Predstavljajte si prizor v trgovini: nekateri ljudje bodo nakupovali “premium” izdelke, drugi pa bodo primorani vstopiti v posebej označen del trgovine in tam izbirati izdelke, ki so jim “dovoljeni”.

Profesor ekonomije Ljubo Jurčić je ukrep opisal kot “politiko revščine”, kjer vlada ne rešuje osnovnega problema inflacije, temveč zgolj gasi požar z ukrepi, ki dolgoročno ne bodo prinesli trajnih izboljšav. “Namesto da bi delali na zmanjšanju inflacije, subvencioniranju proizvodnje ali davčnih olajšavah za osnovne dobrine, ustvarjamo sistem, kjer ljudje dobesedno kupujejo v conah ekonomske neenakosti,” so bile besede enega izmed ekonomskih analitikov, ki je ukrep ostro skritiziral.

Rešitev za potrošnike ali poteza za politične točke?

Vlada je ukrep predstavila kot način, kako zaščititi potrošnike pred nevzdržnimi cenami, hkrati pa spodbuditi konkurenco, saj naj bi se trgovci zaradi nižjih cen teh izdelkov borili za kupce tudi z ugodnejšimi ponudbami na drugih področjih. Premier Andrej Plenković je poudaril, da so pri izboru izdelkov upoštevali kaj se je najbolj podražilo in kaj državljani najbolj potrebujejo za vsakodnevne obroke.

A vprašanje ostaja – bo to res pomagalo? Če so se cene dvignile zaradi višjih stroškov proizvodnje in dobave, potem bo omejitev cen samo začasna rešitev, ki bi lahko povzročila celo pomanjkanje določenih izdelkov. Nekateri trgovci so že izrazili zaskrbljenost, da bodo zaradi prisilnih nizkih cen prisiljeni zniževati kakovost izdelkov ali pa jih sploh ne bodo več uvrščali na police.

Bojkot in beg po cenejših nakupih v Slovenijo

Odziv potrošnikov ni bil enoten – del javnosti je ukrep pozdravil, a mnogi ostajajo skeptični. Na Hrvaškem so se že pojavili pozivi k bojkotu določenih trgovskih verig, zlasti tistih, ki so se v preteklosti odlikovale z visokimi cenami ali slabšim odnosom do potrošnikov. Na primer, bojkot Lidla, Eurospina in DM-ja je prejšnji teden dosegel velik odziv, številni kupci pa so se odločili za alternativne trgovine.

A zanimiv je tudi drug učinek – množični nakupi v Sloveniji. Številni Hrvati so se odpravili čez mejo, zlasti v Brežice, kjer so v določenih trgovinah police ostale prazne, saj so kupci iskali ugodnejše cene in večjo izbiro. To je pokazatelj, da cene na Hrvaškem še vedno niso konkurenčne v primerjavi s sosednjimi državami, kljub intervenciji vlade.

Kaj prinaša prihodnost?

Vlada obljublja, da bo spremljala učinke ukrepa in po potrebi prilagodila seznam izdelkov in mehanizem regulacije cen, vendar se strokovnjaki bojijo, da gre za še en kratkoročen ukrep, ki ne rešuje glavne težave – zakaj so se cene tako močno dvignile?

Ali bo ukrep resnično prinesel olajšanje ali bo ustvaril socialno stigmo za tiste, ki si težko privoščijo osnovne življenjske potrebščine, bomo videli v prihodnjih mesecih. A eno je gotovo – takoj, ko bodo cene spet prepuščene trgu, bodo trgovci nadoknadili izgube, kar pomeni, da bi lahko bil naslednji dvig cen še ostrejši.

Za zdaj pa Hrvaška ostaja v ekonomski dilemi – omejiti cene ali pustiti trgu, da sam uravnava vrednost izdelkov? In če slednje pomeni, da bodo tisti z nižjimi dohodki spet potisnjeni v kot, potem morda rešitev sploh ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled.

Napisal: E. K.

Vir: Vestnik.si, Freepik

The post Hrvaška v trgovinah uvaja “oddelke za siromašne” – pomoč ali sramotenje? first appeared on NaDlani.si.