ARTICLE AD BOX
Na Hrvaškem, kjer se zadnje mesece visoke cene hrane in osnovnih potrebščin vse bolj zajedajo v družinske proračune, je za petek napovedan poseben upor – bojkot trgovin, ki naj bi državljanom omogočil, da izrazijo svoje nezadovoljstvo. A vprašanje ostaja: ali lahko enodnevna akcija dejansko prinese spremembe, ali pa gre zgolj za simbolno gesto, ki bo hitro utonila v pozabo?
Protest prek nakupovalnih vozičkov
Pozivi k bojkotu so v preteklih dneh zaokrožili po družbenih omrežjih, mobilnih aplikacijah in celo v neformalnih pogovorih med ljudmi. “Preskrbite se vnaprej, kot bi šlo za nedeljo, ko so trgovine zaprte. Če želite kaj doseči, storite to zdaj, sicer ne boste nikoli,” poziva sporočilo, ki so ga prejeli številni uporabniki aplikacije WhatsApp. Avtorji, ki ostajajo neznani, vztrajajo, da je bojkot priložnost, da ljudje pokažejo svojo moč – ne z uličnimi protesti, ampak z odpovedjo vsakodnevnim navadam.
Ta pobuda, ki na prvi pogled deluje kot preprost izraz jeze nad visokimi cenami, v resnici temelji na že znanih primerih iz tujine. Britanski bojkot bencinskih črpalk leta 2000, ki je vodil v občutno znižanje cen goriva, je postal učbenik primera za organizatorje podobnih akcij. Hrvaški pobudniki upajo na podoben rezultat – manjše podražitve, ali še bolje, celo znižanje cen.
“Ni prostora za napake,” pravijo trgovci
A hrvaški trgovci na te pozive gledajo s precejšnjo mero zaskrbljenosti. Cene hrane naj bi se ta mesec zvišale za vsaj 3 %, kar je za marsikatero gospodinjstvo zadnji udarec v boju z inflacijo, ki je lani presegla 8 %. Pri tem trgovci opozarjajo, da so tudi sami stisnjeni v kot – višji stroški dobaviteljev, povečane plače zaposlenih in višje cene energentov jih silijo k nenehnim prilagoditvam. “Cene ne rastejo zaradi naše pohlepnosti, temveč zaradi globalnih trendov,” je v izjavi za lokalne medije dejal predstavnik ene večjih trgovskih verig.
A javnost ni naklonjena tem razlagam. “Vedno so trgovci tisti, ki plačajo najmanj, a zaslužijo največ. Zakaj bi morali ljudje plačevati ceno za njihove dobičke?” se sprašuje eden od uporabnikov na družbenih omrežjih, kjer je pobuda za bojkot že vzbudila burne razprave.
Vlada odgovarja z omejitvami, a ali je dovolj?
Medtem ko ljudje pozivajo k bojkotu, se hrvaška vlada trudi umiriti razmere. Septembra lani je že uvedla cenovne omejitve za 30 osnovnih živil in higienskih izdelkov – med njimi mleko, olje, sladkor in moko – kar je bil priljubljen ukrep med prebivalstvom. Premier Andrej Plenković je prejšnji teden napovedal razširitev seznama na 50 izdelkov, pri čemer naj bi bili med novimi omejitvami tudi kruh, nekateri mlečni izdelki in meso.
A ti ukrepi imajo svoje omejitve. Gospodarska zbornica Hrvaške opozarja, da lahko preveč strogih omejitev povzroči pomanjkanje določenih izdelkov, saj dobavitelji raje prodajajo svoje blago v tujini, kjer lahko dosežejo višje cene. Hrvaška, ki je z vstopom v evroobmočje lani sicer pridobila določeno stabilnost, zdaj plačuje ceno globalnih inflacijskih pritiskov in nestanovitnosti na trgih surovin.
Ali enodnevni bojkot lahko deluje?
Čeprav se ideja množičnega bojkota sliši privlačno, se mnogi ekonomisti sprašujejo o njegovem dejanskem vplivu. “Trgovci bodo utrpeli nekaj izgube, a če ljudje preprosto prestavijo svoje nakupe na naslednji dan, bo učinek minimalen,” pravi profesor ekonomije na Univerzi v Zagrebu. Po drugi strani pobudniki vztrajajo, da gre za princip – za dokaz, da ljudje niso pripravljeni sprejeti dvigovanja cen brez ugovora.
Primerjave s tujimi bojkoti, kot je že omenjeni britanski primer, kažejo, da takšne akcije včasih delujejo, vendar je potrebna široka udeležba. Če se bo v bojkotu na Hrvaškem resnično združilo vsaj 10 % prebivalcev, bi trgovci lahko začutili učinek – a vprašanje ostaja, ali bodo sledile tudi dolgoročne spremembe v cenovni politiki.
Mnenja so deljena – lahko Hrvaška spremeni potek igre?
Bojkot trgovin na Hrvaškem je več kot le enodnevna akcija – je odraz naraščajočega nezadovoljstva prebivalstva z ekonomskimi razmerami in občutka nemoči. Ali bo ta pobuda zgolj kaplja v morje nezadovoljstva, ki se bo hitro razblinila, ali pa bo sprožila val sprememb, ki bo vplival na prihodnost cenovne politike? Odgovor bo dal čas – in petek.
Napisal: E. K.
Vir: Facebook, Freepik
The post Hrvaška se upira podražitvam: V petek bojkotirajmo trgovine! first appeared on NaDlani.si.