Honor 600 Lite: vrhunski ni, a nekatere bo vseeno zadovoljil

3 hours ago 18

Zadovoljiv vsaj na papirju, kajti kljub dobri izdelavi in sprejemljivim zmogljivostim so za moj okus lokalno ceno zastavili previsoko.

Še preden pogledaš v notranjost, postane jasno, da se je Honor podobno kot lani posvetil predvsem oblikovanju. Večjih pripomb glede tega nimam, posebej ne, ker so mi bolj všeč manjši in temu primerno kompaktnejši telefoni.

Procesor in grafika	Mediatek Dimensity 7100 Elite (6 nm); Mali G610 MC2
Omrežja	2G, 3G, 4G, 5G, nano Sim in eSim (v dvojnem stanju pripravljenosti)
Zaslon	AMOLED, 16,8 cm (6,6 palca), 1.200 x 2.600 pik, tipična svetilno 800 in točkovna 6.500 kandel, osveževanje 60, 90 ali 120 Hz, HDR10
Kamere	glavna: 108 MP, f/1,8; širokokotna: 5 MP, f/2,2; sprednja: 16 MP, f/2,54
Vmesniki	Bluetooth 6, WiFi 5, NFC, satelitski sprejemnik
Biometrija	čitalnik prstnih odtisov pod zaslonom (optičen)
Sistem	Android 16, Magic OS10; šest let podpore
Pomnilnik	8 GB RAM;256 GB, ni ležišča za kartice
Baterija	6.520 mAh, 45-vatno žično polnjenje
Ohišje	Utrjeno steklo in aluminij, povečana odpornost IP66
Drugo	zvočnik, video razločljivosti FHD (1080p, 30 sličic/s)
Mere in masa:	157,4 x 75,4 x 7,3 mm; 180 g
Geekbanch 6	990 (eno jedro), 2888 (več jeder);2396 (grafika)
Priporočena cena:	429 €

Pri materialih niso varčevali

Utrjenemu steklu dajem prednost pred veganskim (beri umetnim) usnjem in s steklenimi vlakni ojačano plastiko, ki se je letos iz dokaj nerazumljivega razloga uveljavila celo v najdražjih telefonih. Steklo ima čar. Posebej v kombinaciji s kovinskim okvirjem. Skupaj dajeta ohišju občutek »hladnega« prestiža, ki mi je všeč. Če bi torej na tem mestu nehal brskati naprej in se zadovoljil le s tem, potem na svetlo dneva ne bi prišle stvari, ki so mi nekoliko manj všeč.

Ampak zaenkrat se še malce posvetimo ohišju. Ravni robovi in zaobljeni vogali mu pričarajo sodoben videz, medtem ko majhne mere v kombinaciji z optičnim tipalom prstnih odtisov, ki mu nekaj težav povzroča branje mokrega prsta, izboljšajo udobje enoročne uporabe. Prijetno je še oblikovana majhna in predvsem ne pretirano izstopajoča izboklina z objektivoma kamer. Celota deluje čvrsto, kompaktno in predvsem daje občutek, da bo telefon zdržal več let. Kar se od njega pravzaprav pričakuje v povezavi z obljubljeno šestletno podporo.

Še mimo nečesa ne morem. Na spodnjem delu desnega boka je ponovno večfunkcijska tipka, natančneje kombinacija »stikala« in na dotik občutljive površine, ki jo je imel že model Honor 400 Lite. Njena privzeta vloga je fotografiranje, vendar ji lahko, če želite, po mili volji prilagajate. Ideja je uporabna, a le pod pogojem, da se jo navadite uporabljati.

Ko že omenjam lanski model. Objektiva kamer in tretji, v katerega je prebrisano skrita bliskavica, so ponovno organizirani na način, ki spominja na skoraj dve leti star Applov telefon. To sem dejal lani in to ponavljam letos.

Zaslon v mejah pričakovanj, procesor manj

Zmogljivosti ne smemo gledati absolutno, temveč vedno v kombinaciji s ceno. Pa smo tam. Procesor je zadovoljivo dober za večino dnevnih opravil, le da na tem telefonu raje ne bi igral zahtevnejših iger ali urejal videa. Izkušnja ni na primerni ravni, saj procesorju zmanjka sape. A ni v tem srž težave. Skriva se v dejstvu, da bi v napravi, za katero želijo skoraj petsto evrov, moral biti za en nivo zmogljivejši. »Houston, tukaj imamo zagotovo problem.«

Dobra plat tega je, da se ob polni obremenitvi ohišje minimalno greje in skoraj ni opaziti resnega vpliva na nižanje takta jeder. Temu primerna je poraba energije. V kombinaciji z večjo kapaciteto nove baterije boste brez težav video, ki se bo na napravo pretakal prek domačega omrežja, gledali vse tja do 16 ur. Ker po drugi strani manj zmogljivih telefonov ne prekladamo toliko po rokah, ni nikakršne skrbi, da v takšnem primeru zaloga energije ne bi zdržala dva dneva in še kakšno dodatno uro več.

Komponenta, ki še malo izstopa iz povprečja srednjega razreda, je zaslon. Ponovno kajti podobno je bilo lani. Osveževanje ni prilagodljivo v intervalu od 1 do 120 Hz, a višja frekvenca poskrbi za dovolj gladko premikanje. Večino časa bo osveževanje počasnejše. Honor ravno tako ohranja hitro prilagajanje svetilnosti, ki preprečuje, da bi najbolj občutljivi zaznali utripanje zaslona.

Svetilnost po celotni površini je zadovoljiva za uporabo na prostem, kjer občasno do izraza pride točkovna, ki je letos ponovno nekoliko višja. Barve so odlične, kontrast dober, obenem pa je dovolj možnosti prilagajanja slike svojim potrebam. Hkrati ima zaslon v primerjavi z lanskim za odtenek višjo ločljivost in je posledično sposoben prikazati bolj ostro sliko.

Vse lepše okolje ob primerni vključenosti umetne inteligence

Do neke mere me okolje še vedno spominja na Huaweievo. S tem ni nič narobe, znamki sta še do nedavnega sodili pod isto streho, a je obenem treba priznati, da zadeva napreduje. V minimalističnem in našemu okusu bolj prilagojenem okolju, vključenih funkcijah in obljubljeni podpori. Šest nadgradenj sistema ni ravno običajno v tem razredu.

Dobra plat je še zavezanost Honorja k vključevanju storitev umetne inteligence v vse več modelov. Storitev ni toliko, kot jih najdete v premijskem Magicu 8 Pro, a so vse tiste, ki imajo največji vsakodnevni vpliv. Poleg Geminija, preoblikovanega v digitalnega pomočnika, so tu še orodja za popravljanje fotografij, iskanje z obkroževanjem in prevajanje. Kupec tega telefona tozadevno ne bo pretirano prikrajšan.

Podnevi glavna v redu, ponoči manj

Tako pridemo do tja, kamor pes taco moli in kar večino najbolj zanima. Do kamer. Njihove zmogljivosti so pričakovane, in če sem odkrit, podobne lanskim. Težko bi bilo drugače, saj jih kaj dosti niso spreminjali.

Širokokotna kamera se obnese, recimo temu zadovoljivo dobro in še to v dnevnih razmerah, ko svetloba ni ovira. V nočni način sploh ni vključene! Reprodukcija barv ni popolnoma slaba, opaziti je le manjše pretiravanje z nasičenjem. Njena poglavitna težava je tipalo z manj pikami, kar se pozna v manj podrobnostih, kar privede do mehkobe prizora, ki je najbolj izrazita na robovih. Fotografije so primerne, če jih kažete na zaslonu telefona, za kaj več pa ne.

Opazno bolje se obnese 108-milijonska glavna kamera. Barve so privlačne dokaj narave in manj nasičene. Podrobnosti je dovolj, a le, če se ne odločite za 2- ali 3-kratno povečavo, ki jo ponuja fotografska aplikacija. Izrez iz polne razločljivosti zmanjša podrobnosti. Pogosto to privede do pretirano mehkega prizora, na trenutke z deli, ki niso pravilno ostreni. Povečave so še za odtenek manj uporabne v nočnih razmerah, kjer predlagam zgolj »običajni« pogled. A še tedaj se v primeru, da roka ni popolnoma mirno, prikradejo nejasnosti in težave z ostrenjem. Temu primerno je na prizoru tudi več šuma. Moja ocena je, da so fotografije v popolnih svetlobnih razmerah primerne še za kaj drugega od prikaza na majhnem zaslonu.

Omejitve kamer se pokažejo še v video posnetkih, kjer je dodatna slabost omejenost snemanja na polno visoko razločljivost in odsotnost stabilizacije. Celo ponoči je video glavne kamere pogojno uporaben. Če se sprijaznite z opazno več šuma ter med snemanjem ne delate naglih premikov in se vam roka ne trese. Oboje velja upoštevati tudi podnevi, ko se glavna kamera obnese bolje. Takrat je njen video dokaj uporaben!