Hana Hafner: Skriti sopotnik

Hana Hafner je dijakinja 2. letnika Gimnazije Poljane v Ljubljani. Dan pred svojim 10. rojstnim dnevom je izvedela, da ima možganski tumor. Sledila je zahtevna operacija in kar sedemnajst ciklov kemoterapije. Vse skupaj se je dogajalo v obdobju pandemije covida, a kljub temu ji je uspelo uspešno opraviti šolske obveznosti. Leta 2024 je začela o izkušnjah pisati na telefonu, v aplikaciji Samsung Notes, in v naslednjih štirih mesecih dokončala knjigo Skriti sopotnik.

Še ne 10-letna Hano na počitnicah v Franciji, ki bi morale biti ena izmed najlepših izkušenj v njenem življenju, nenadoma začne boleti glava, glavobole pa spremljajo napadi bruhanja. Zdravniki v Franciji ji dajo diagnozo viroza z bruhanjem, zdravniki v Sloveniji ponovijo isto diagnozo. Tudi na okulističnem pregledu, ko Hana reče, da na eno oko ne vidi ničesar, je zdravnica ne vzame resno. Mami celo predlaga, da naj prideta naslednji dan še enkrat, da »si otroci včasih pač kaj izmislijo«. K sreči je materin predstojnik zdravnik, ko je izvedel, kaj se je Hani dogajalo, svetoval, da gresta takoj (še enkrat) k zdravniku. Tudi temu zdravniku se stanje ni zdelo nič resnega in je celo na napotnico za pediatrično kliniko, ki jo je Hanina mami vendarle izsilila, kot razlog napisal »ker mamo zelo skrbi«. Na pediatrični kliniki pa so Hanino stanje končno pravilno diagnosticirali: možganski tumor.

Sledi pretresljiv in zelo odrasel opis Haninega stoičnega trpljenja in boja proti raku. Boja za zdravje, za življenje. Operacija možganov, pri kateri jim žal uspe odstraniti le manjši del tumorja, in nato serija sedemnajstih (!) kemoterapij, pri čemer prav vsaka popolnoma podre Hanin imunski sistem in mora vsakič znova od nekje potegniti moči in se spet pobrati. Dejstvo, da se je vse skupaj dogajalo v času pandemije covida, je vse skupaj še otežilo, saj so bili pogoji in razmere v bolnišnicah zaostrene in prilagojene boju s covidom, čemur se je morala podrediti tudi Hana med njenimi terapijami. Hanino agonijo so seveda spremljale tudi stiske, povezane z izgubo las, občasno je pristala na vozičku, izgubila je tri četrtine vida, začela uporabljati belo palico in se srečevala s predsodki in stereotipi glede tega … Tudi v šoli se je Hana čedalje težje socialno vključevala. Težko je pričakovati od otrok ob koncu osnovne šole, da se bodo uspeli ustrezno odzvati na tako težko in nepričakovano izkušnjo njihove sovrstnice. Hana je bila tako razpeta med pomilovanjem, (ne)sprejemanjem, (ne)razumevanjem in je s težavo našla mesto v družbi. Težko je skrivala, kaj se ji dogaja, ko pa je to razkrila, je to neizogibno zelo zaznamovalo njene odnose.

Skriti popotnik je zrel in pretresljiv popis nadvse težke življenjske preizkušnje. Za Hano in seveda vse njene najbližje. Nikakor ni lahko branje, je pa skorajda nujno, saj nas uči hvaležnosti za stvari, ki se morda zdijo preveč samoumevne, nas opominja, kako krhko je življenje, kako pomembno je zdravje in kako hvaležni moramo biti za vsak dan, ki ga preživimo na tem svetu z ljudmi, ki jih imamo radi.

Zelo priporočljivo branje za najstnike od 13. leta naprej.

Odlomek iz knjige:

Če se spomnim sanj, so nočne more. Vedno iste. Vedno izgubljam vse, kar mi je blizu. Vedno ostanem sama. Ni trenutkov olajšanja, ni nežnih prizorov, ki bi me pomirili. Lepih sanj nisem imela že več kot pet let. Mogoče jih nikoli več ne bom. Mogoče so postale le še ena stvar, ki sem jo izgubila po poti.

Prav zato nočem, da se moje življenje konča kot moje sanje. Prazno, polno strahu in izgube. Nočem več čakati na lepše trenutke, nočem upati, da bo nekega dne bolje. Če si že ne morem izbrati sanj, si lahko izberem, kako bom živela.

Avtor: Janez Dolinšek, Knjižnica Domžale

The post Hana Hafner: Skriti sopotnik appeared first on domžalec.si.