Gutteres na konferenci ZN o oceanih izrazil nasprotovanje spornim praksam globokomorskega rudarjenja

Ne smemo dovoliti, da globine morja postanejo divji zahod, medtem ko se države pogajajo o spornih novih pravilih za rudarjenje na morskem dnu, je v nagovoru konferenci Združenih narodov (ZN) v Nici dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k uvedbi moratorija na globokomorsko rudarjenje.

“Potrebujemo hitro ukrepanje, ne umika,” je v govoru na konferenci dejal Macron.

Poudaril je, da morsko dno, Grenlandija in Antarktika niso naprodaj. “Mislim, da bi bilo norost sprožiti plenilske dejavnosti gospodarstva, ki bodo vplivali na globokomorsko dno, tamkajšnjo biotsko raznovrstnost ter ju uničili /…/ Uvedba moratorija na izkoriščanje globokomorskega dna na mednarodni ravni je nuja,” je izpostavil Macron.

Francija, ki je druga največja pomorska država na svetu za ZDA, si intenzivno prizadeva za to, da bi države dosegle napredek pri zavezujočih mednarodnih sporazumih za zaščito oceanov.

Ameriški predsednik Donald Trump se medtem zavzema za pospešitev raziskovalnih aktivnosti v mednarodnih vodah, pri tem pa bi se rad izognil mednarodnim prizadevanjem za regulacijo.

V ospredju konference, ki jo soorganizirata Kostarika in Francija, so prizadevanja za povečanje števila držav, ki bi ratificirale junija 2023 sprejeti mednarodni sporazum za zaščito oceanov na območjih zunaj državnih meja. Doslej ga je ratificiralo 32 držav, za začetek veljavnosti pa jih je potrebnih 60. Po Macronovih besedah naj bi bile te številke že dosežene, pri čemer pa konkretne časovnice glede tega, kdaj naj bi sporazum začel veljati, ni navedel.

Med ključnimi temami konference ZN o oceanih, na kateri se zbirajo predstavniki 130 držav, bodo tudi boj proti onesnaževanju s plastiko, širitev zaščitenih morskih območij v mednarodnih vodah in razprava o globokomorskem rudarjenju.

Združeno kraljestvo naj bi danes napovedalo uvedbo delne prepovedi ribolova z vlečnimi mrežami v polovici svojih zaščitenih morskih območij. Težava pri tej škodljivi ribiški praksi je, da se ogromne mreže vleče po oceanskem dnu in ob tem pometa vse pred seboj.

Da je dogodek pomemben korak v globalnih prizadevanjih za zaščito oceanov in trajnostno upravljanje morskih virov, so ob svetovnem dnevu oceanov, ki smo ga zaznamovali 8. junija, poudarili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor. Napovedali so, da se bo konference udeležil tudi minister Jože Novak.

Sporazum v okviru konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije je Slovenija podpisala 20. septembra 2023, ratificirala pa konec januarja letos.

Na posledice globokomorskega rudarjenja so v zadnjih dneh vnovič opozorili tudi pri Greenpeace Slovenija. “Industrija si želi izkoriščati kritične surovine, kot so nikelj, kobalt, mangan in baker, ki se nahajajo na morskem dnu na več tisoč metrih globine. Za to nameravajo uporabiti ogromne stroje, težje od sinjega kita, ki bi razdejali morsko dno, posesali usedline in jih po kilometrih cevi pošiljali na ladje. Odpadni material, pesek in morska voda bi se nato vrnili v ocean, kar bi povzročilo nepopravljivo škodo morskemu življenju v širšem vodnem pasu, ne samo na globokem dnu,” so opozorili. Konferenco ZN za oceane pa vidijo kot priložnost, da tudi Slovenija jasno izkaže zavezo proti globokomorskemu rudarjenju.

Gre za tretjo konferenco o oceanih, prvi dve srečanji sta bili leta 2017 v New Yorku in leta 2022 v Lizboni. Vrh sicer ob svojem zaključku ne bo prinesel pravno zavezujočega sporazuma, kot ga imajo podnebne konference. Vendar pa so diplomati in drugi opazovalci dejali, da bi kljub temu lahko pomenil prepotrebno prelomnico v prizadevanjih za ohranitev svetovnih oceanov.