Grumova nagrada za najboljše novo dramsko besedilo Milanu Ramšaku Markoviću (dopolnjeno)

Grumovo nagrado za najboljše besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za Trilogijo o mestih in ljudeh. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Neži Lučki Peterlin. Grün-Filipičevo priznanje je prejel Blaž Lukan, Šeligovo nagrado pa predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije, so razglasili ob koncu 55. Tedna slovenske drame v Kranju.

Kot je v obrazložitvi nagrade Slavka Gruma za najboljše novonastalo slovensko dramsko besedilo zapisala strokovna žirija, je Trilogija o mestih in ljudeh poglobljena študija o razredu in družbeni umeščenosti posameznika. Milan Ramšak Marković v besedilu v gledališki jezik pretvarja ugotovitev, da posamezniki svojo osebnost oblikujemo okrog temeljnih simbolnih točk, ki kot take presegajo svojo dejansko vrednost.

Kot je izpostavil avtor besedila, ki je bilo tudi že uprizorjeno, sta z režiserjem Sebastijanom Horvatom izhajala iz klasike, hkrati pa sta se igrala s filmsko dramaturgijo, kar je v zaprtem gledališkem prostoru izziv predstaviti. Grumova nagrada Ramšak Markoviću, ki je bil rojen v Beogradu, sedaj pa že 15 let dela v Sloveniji, pomeni veliko čast in veselje.

Žirija v sestavi Rok Andres, Jakob Ribič in Miriam Kičinova je zmagovalno besedilo izbrala izmed 35 besedil, ki so prispela na razpis. Ista žirija je izbrala tudi prejemnika nagrade za najboljšega mladega dramatika. Na razpis je prispelo 12 besedil do 30 let starih avtorjev. Žirijo je najbolj prepričalo besedilo Jagnje Neže Lučke Peterlin.

“Prizori, ki so mestoma povezani, drugod pa delujejo kot samostojne vinjete, povezujejo zunanje (narava) in notranje svetove, ki postopno postajajo organska celota,” je zapisala žirija. Nagrajenka pa je pojasnila, da skuša z jezikom, ki je njen primarni umetniški medij, besedilo narediti čim bolj slikovito. Nagrada mladi avtorici pomeni veliko spodbudo za naprej in dokaz, da zna pisati in ima legitimiteto pisati.

Na sklepni slovesnosti letošnjega festivala je ista žirija podelila tudi bienalno Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Dodelila jo je Blažu Lukanu, ki, kot je zapisala žirija, s svojo pronicljivo dramaturško mislijo že skoraj štiri desetletja spremlja, sooblikuje in pretresa slovensko gledališče, še posebej dramaturško teorijo in prakso.

V Prešernovem gledališču v Kranju so nocoj podelili tudi nagrade, vezane na predstave, nastale na podlagi slovenskih besedil, ki jih je v tekmovalni program festivala uvrstila selektorica Alja Predan. Žirija v sestavi Igor Samobor, Nika Bezeljak in Mirna Rustemović je nagrado Rudija Šeliga za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa dodelila predstavi Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije v režiji Livije Pandur in produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje.

Uprizoritev prinaša na oder mogočno pripoved, osnovano na Shakespearovih kraljevskih kronikah, ki jih spretno združuje v zaokroženo dramaturško celoto, ki odseva sodobne družbene in politične napetosti, je poudarila žirija. Tudi avtor Tibor Hrs Pandur je pojasnil, da je predstava, ki je kritika oblasti in psihopatologije vladarjev, pomembna za današnji čas.

Za kompleksno in večplastno upodobitev ženskih likov v omenjeni predstavi je žirija kot najboljšo igralko festivala nagradila Lucijo Harum. Nagrado za najboljšega igralca pa je žirija dodelila Klemenu Kovačiču za igro v performansu Agmisterij (tretjič), ki je nastal v produkciji AGRFT in Bunkerja.

Žirija je podelila tudi posebno nagrado za likovno in zvočno podobo predstave, ki si jo je prislužil Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj ter Mestnega gledališča Ptuj.

Najboljšo predstavo je izbiralo tudi občinstvo, ki je med predstavami tekmovalnega in spremljevalnega programa najvišjo oceno prisodilo avtorski uprizoritvi po motivih Alice v čudežni deželi Alica: Nekaj solilogov o neznosnosti časa v režiji Luke Marcena, ki je nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in AGRFT.

Letošnji Teden slovenske drame je trajal 17 dni in je bil najobsežnejši doslej, tako po številu dogodkov kot po številu sodelujočih umetnikov in obiskovalcev. Na ogled je bilo 21 predstav in še 14 dogodkov dodatnega programa.

Kot je ob zaključku festivala ocenil v. d direktorja Prešernovega gledališča Kranj Rok Bozovičar, je bilo dogajanje res pestro, večina festivalskih predstav pa razprodanih. “To pomeni, da za Teden slovenske drame vlada zanimanje in zaupanje občinstva, ki smo ga tudi letos z raznolikim programom in suvereno izvedbo zagotovo upravičili,” je poudaril.

Kranjski podžupan Janez Černe je izpostavil, da je bilo tudi na letošnjem festivalu pestro, čustveno in navdihujoče ter da ustvarjalci gledališče delajo živo, aktualno in drzno. Generalna direktorica direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Barbara Koželj Podlogar pa je poudarila, da je Teden slovenske drame aktiven in angažiran, sodoben festival, ki svoje poslanstvo razume celostno in soustvarja slovensko gledališko stvarnost.

Ob zaključku slovesnosti so na oder stopili zaposleni Prešernovega gledališča. V luči negotovosti glede prihodnjega vodstva so nanizali številne dosežke gledališča v zadnjih letih in pozvali Mestno občino Kranj ter mestne svetnike, naj pri izbiri novega direktorja gledališča upoštevajo mnenje stroke in zaposlenih.