Gremo res v »tri krasne«?

Pri nas v Zasavju, od koder sem, smo komu, za katerega smo menili, da ravna narobe oziroma, da so njegove odločitve napačne, rekli, da naj gre v »tri krasne«. Rekli smo še tudi kaj drugega, kar pa seveda ni za širšo javnost, zato tega raje ne bom napisal. Kakorkoli, v »tri krasne« ni pomenilo, da nekoga pošiljaš nekam na lepše, kje pa, sporočaš mu, da nima pojma, če se še enkrat izrazim po zasavsko.

Takšen občutek imam, ko spremljam aktivnosti te vlade. Da nas ne pelje drugam kot v »tri krasne«. Pogosto, ko prisluhnem prvemu možu aktualne vlade res ne vem, ali naj se smejem ali jočem. Pravzaprav bi mi godilo, če bi bil več zunaj in manj doma. Bi bilo manj škode. Ko je zadnjič v intervjuju za STA dejal, da se je s predsednico države dogovoril, da sta se dogovorila, da bo on odslej več doma, torej v Sloveniji, sem bil kar malce razočaran. Pa ne, no, sem si rekel. Raje potuj! Takole je rekel, ko je pojasnjeval nizko javnomnenjsko podporo vlade, ki jo vodi: »Sem pa razumel sporočilo, zato sem odpovedal večino službenih poti v tujino in se bom prvenstveno posvečal temu, kako izboljšati položaj ljudi v Sloveniji. Po dogovoru s predsednico države bom tako večino obveznosti v tujini v prihodnjem letu prepustil njej.«

Zdi se, da se je zlagal, na kar nakazuje odgovor iz urada predsednice republike, kjer zanikajo dogovor ali usklajevanje s predsednikom vlade glede mednarodnih aktivnosti v prihodnjem letu. Navedli so, da je predsednik vlade le zaprosil za sestanek na to temo, ki pa ga še ni bilo. »Dogovora oziroma kakršnegakoli usklajevanja o udeležbah na mednarodnih aktivnostih v letu 2025 še ni bilo, je pa predsednik vlade zaprosil za sestanek na to temo, ki bo izveden.«

A pustimo to, pokukajmo še malo v proračun, kjer so, glej ga zlomka, vladajoči (Svoboda, SD in Levica) oklestili Računsko sodišče, reci in piši, jim bodo v letu 2025 namenili 30 % manj sredstev, kot so jih imeli letos, oklestili so tudi Državni svet. Zgovorno, mar ne? Vzeti tistim, ki jim pravzaprav poleg opozicije (SDS in NSi ter nekaj strank zunaj parlamenta) še edini gledajo pod prste. Državni svet vlaga povsem razumne in opravičljive vete, kar vladajoče, vlado in šefa več kot očitno močno moti, Računsko sodišča pa jim je vsaj v treh primerih nalilo čistega vina. V aferi nakupa sodne stavbe na Litijski, kjer si upam zapisati, da ta stavba nikoli ne bo sodna stavba, potem v aferi nezakonitega izplačila nagrade slovenski umetnici za nazaj, ki je pred leti nagrado javno zavrnila in seveda potem, ko se je lotilo šlamastike pri nakupu računalnikov, ki so še vedno nekje v skladišču. Ob tem naj povem, da sem ga poldrugo leto nazaj kupil tudi sam in bil toliko površen, da sem ves ta čas cincal, ali ga naj končno »inštaliram« ali ne. Zdaj, ko mi ga je kolega, je ugotovil, da baterija ne dela. Garancije za baterijo ne velja več (velja le eno leto), cena nove pa je 130 evrov. Zelo lahko se kaj podobnega zgodi z računalniki v skladišču. Se mi zdi, a ne trdim tega, ker nisem strokovnjak.

Proračunska zgodba nam nazorno sporoča, kaj se vsem lahko zgodi, če bodo upali tej vladi, ki naj bi nam prinesla svobodo, gledati pod prste.

Zgodba z generalnim direktorjem policije je pa tudi zgovorna, mar ne? Tako kot je zgovorno in pravzaprav že kar absurdno vlačenje prvaka SDS iz enega sodnega procesa v drugega. Zdi se mi, da nihče pri nas več ne verjame v sodno vejo oblasti, niti ji ne zaupa. Tako kot seveda tudi ne v zakonodajno (parlament), izvršilo (vlada) in kar je še bolj žalostno, niti v četrto vejo oblast (mediji). Bolj ali manj kupljeni od politike. No, ne vsi!

Včasih se mi res zdi, da gremo v tri krasne.

The post Gremo res v »tri krasne«? appeared first on Slovenec.