Gremo plesat na veselico

Danes največje plesne zabave z živo glasbo na podeželju, čeprav ne izključno tam – pojavljajo se tudi v urbanem okolju –, so veselice. Izraz je v različnih časovnih obdobjih pomenil različno, vedno pa je bil vedno povezan z zabavo. Toda danes ga splošna javnost povezuje predvsem z gasilskimi veselicami na podeželju, na katerih za glasbo poskrbijo bolj ali manj znani narodnozabavni ansambli. Stereotipizacija veselic, predvsem pa narodnozabavne glasbe, ki je z njimi tesno povezana, je razdelila javnost na dva pola: na udeležence, ljubitelje veselic na eni strani, in neudeležence, kritike teh plesnih dogodkov na drugi strani. Oboji ne morejo mimo priznanja, da so veselice del tradicije in hkrati sodobnega družabnega življenja v Sloveniji v poletnih mesecih tudi v 21. stoletju. dr. Rebeka Kunej, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU Veselica – od prireditve do plesne zabave Veselica je bila v 19. stoletju splošen izraz za zabavno prireditev in ne nujno plesn...