Gregori: EUAA bo igrala pomembno vlogo pri implementaciji pakta o migracijah (intervju)

Agencija EU za azil (EUAA) bo igrala pomembno vlogo pri implementaciji pakta o migracijah in azilu, je v pogovoru za STA povedala izvršna direktorica agencije Nina Gregori. Načrtovano skrajšanje azilnih postopkov, ki jih prinaša pakt, po njenih besedah ne bo ogrozilo pravic prosilcev.

Slovenka Nina Gregori agencijo oziroma nekdanji Evropski podporni azilni urad (EASO) s sedežem na Malti vodi od junija 2019, aktivno pa je v njej sodelovala že pred tem. Upravni odbor agencije ji je lani zaupal drugi petletni mandat.

V tej vlogi se je nekdanja generalna direktorica na notranjem ministrstvu udeležila petkovega srečanja notranjih ministrov procesa Brdo, ki ga je gostil minister Boštjan Poklukar.

V intervjuju za STA ob robu srečanja na Brdu pri Kranju se je med drugim dotaknila pomena EUAA v luči sprejetja evropskega pakta o migracijah in azilu, predlogov Bruslja za hitrejše vračanje migrantov v tretje države ter odgovorila na vprašanja v zvezi z nedavno odločitvijo upravnega odbora agencije, da proti njej ne bo uvedel postopkov v zvezi z očitki o slabem vodenju EUAA.

Kot je pojasnila Gregori, je mandat agencije, ki jo vodi, pomagati članicam implementirati evropsko zakonodajo na področju azila. S paktom, ki se bo začel uporabljati poleti 2026, ni nič drugače, je dejala.

Države članice EU so maja lani dokončno sprejele evropski pakt o migracijah in azilu, o katerem so se z Evropskim parlamentom pogajale več let.

V središču pakta je t. i. obvezna solidarnost med članicami. Nova zakonodaja bo prav tako omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU in s tem predvidoma hitrejšo obravnavo azilnih prošenj in – v primeru zavrnitve – pospešeno vračanje v države izvora.

EUAA je za implementacijo novega pakta pomembna, ker pripravlja smernice in orodja ter izvaja usposabljanja, je povedala Gregori. Agencija bo kasneje igrala še operativno vlogo, kar sicer že zdaj počne v več državah, ki jim pomaga z zagotavljanjem stanovanjskih kapacitet, prevajalci ali opravljanjem intervjujev s prosilci za azil. Ob tem je poudarila, da so končne odločitve v zvezi z azilnimi postopki vselej v izključni pristojnosti držav članic.

Evropska komisija je nedavno predstavila še predlog nove uredbe, ki med drugim predvideva pravno podlago za vzpostavitev centrov za vračanje migrantov zunaj EU.

Bruselj ob tem zagotavlja, da bodo države članice sporazume za takšne centre sklenile samo z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic.

Gregori je pojasnila, da komisija pripravlja tudi seznam varnih držav izvora in pa seznam varnih tretjih držav, kar bi državam lahko pomagalo, da “bodo postopke potem reševale hitreje in pa bolj učinkovito”.

Spremembe v skladu s paktom se bodo še posebej dotikale morebitnih prosilcev za azil iz t. i. varnih držav, katerih državljani so v le 20 ali manj odstotkih uspešni pri pridobivanju azila znotraj EU. Takšni posamezniki bodo na zunanji meji obravnavani po hitrem postopku, kar je med številnimi človekoljubnimi organizacijami sprožilo pomisleke o ustreznosti tovrstnih postopkov, ki morajo biti individualni, zaradi njihove kompleksnosti pa sicer lahko trajajo tudi več mesecev ali let.

Gregori zagotavlja, da bodo postopki še naprej individualni. V primeru ugotavljanja dejanske ogroženosti prosilca bo tako lahko redni postopek obravnave stekel normalno v državi, kjer je posameznik podal prošnjo. Pri tem je poudarila, da se tudi v primeru varnih držav dela izjeme. Te se že sicer nanašajo na ranljive skupine, kot so mladoletni, lahko pa vključujejo tudi posamezne ogrožene družbene skupine, kot so istospolno usmerjene osebe ali novinarji, je pojasnila.

Glede zakonskih predlogov v posameznih državah znotraj EU o možnosti sistematičnega zavračanja prosilcev za azil na mejah je poudarila, da gre za temeljno pravico vsakega posameznika. “Ko migrant vstopi na ozemlje države članice in zaprosi za mednarodno zaščito, je ta pravica jasna,” je dejala.

V zvezi z nedavno odločitvijo upravnega odbora EUAA, da na podlagi očitkov o vodenju agencije proti njej ne bo uvedel postopkov, je izrazila zadovoljstvo. S tem se je namreč sklenil ta primer, ki se je začel leta 2022.

Pred leti je med drugim pritožbo službi za notranjo revizijo pri Evropski komisiji glede Gregori poslal največji sindikat, ki zastopa zaposlene v institucijah EU, USF. V pritožbi so opozorili na obtožbe zaposlenih o “disfunkcionalnosti” agencije, ki da ne upošteva načel legalnosti in nepristranskosti, ki naj bi jim sledila vsaka javna ustanova.

Pojavili so se tudi očitki anonimnih zaposlenih na agenciji glede napak v socialnem dialogu in v zvezi s spoštovanjem sindikalnih svoboščin. Ločeno so Gregori očitali še nepotizem in napačno obravnavo prijav o nadlegovanju.

Tako Gregori kot vodstvo EUAA so zavrnili vse obtožbe in jih označili za osebne napade. V petek je še pojasnila, da je upravni odbor ob tem podal priporočila, ki se nanašajo na boljše izvajanje postopkov zaposlovanja, krepitev upravnega dela agencije in sodelovanje z institucijami nadzora. “To bomo seveda implementirali,” je sklenila.