Gregorčič vložil predlog za izločitev ustavnega sodnika Accetta iz odločanja v zadevi RTV Slovenija

Zaradi novih dejstev, ki sledijo iz razkritja dokumenta Evropske komisije v zvezi s pripravo na srečanje Vere Jourove s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom, je nekdanji predsednik Programskega sveta RTVS dr. Peter Gregorčič na Ustavno sodišče vložil predlog za izločitev sodnika Mateja Accetta iz odločanja v zadevi RTV Slovenija. 

Nepristranskost se mora odražati tudi navzven

“Iz ustaljene sodne prakse ustavnega sodišča, ki jo primeroma potrjuje zadeva Up-879/14, izhaja, da mora biti odločitev sodišča sprejeta na podlagi dejstev in argumentov, ki so jih stranke predstavile v sodnem postopku, ne pa na podlagi informacij zunaj takega postopka,” v nadaljevanju pojasnjuje Gregorčič in dodaja, da “pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven”. “Gre za t. i. videz nepristranskosti sojenja. Pomembno je torej, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti,” izpostavlja.

‼️📣 Zaradi novih dejstev, ki sledijo iz razkritja dokumenta @EU_Commission, sem danes na @UstavnoSodisce vložil predlog za izločitev sodnika #MatejAccetto iz odločanja v zadevi @RTV_Slovenija.

👇👇👇 pic.twitter.com/fLxZuW8Vyi

— Peter Gregorčič (@PeterGregorcic) October 22, 2025

Po njegovih besedah je lahko v nasprotnem primeru ogroženo “zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v posamezni zadevi”. Ob tem je spomnil, da iz prakse ESČP izhaja, da je pomembno, da se nepristranskost sojenja odraža tudi navzven. “ESČP pri tem preverja, ali je sodnik zagotovil zadostne varovalke, da je glede tega izključil vse upravičene dvome. Gre predvsem za zaupanje, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti. Odločilno je, ali je mogoče ugotoviti, da je ta dvom objektivno utemeljen,” je navedel Gregorčič in poudaril pomen, da sodišče pri ravnanju v posamezni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti.

V nadaljevanju je spomnil, da se je 1. marca 2023 odvilo srečanje ustavnega sodnika dr. Mateja Accetta s takratno podpredsednico Evropske komisije in evropsko komisarko za vrednote in preglednost Vero Jourovo, ki je bila pri Evropski komisiji zadolžena za področje medijev. V zvezi z nedavnim poročanjem, da je bila razkrita stran dokumenta, ki vsebuje cilje srečanja med Jourovo in takratnim predsednikom ustavnega sodišča, je Gregorčič opomnil, da so bili zapisani trije cilji omenjenega srečanja. Eden je bil ta, da se izkoristi priložnost in preveri stališča Accetta glede novega zakona o javnem zavodu RTV Slovenija, torej zakona, v zvezi s katerim je bil s strani sodišča izdan začasni ukrep in je še v sami obravnavi.

Nekdanja podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in takratni predsednik ustavnega sodišča dr. Matej Accetto (Foto: Evropska komisija)

Po besedah Gregorčiča je do srečanja prišlo v času odločanja Ustavnega sodišča o ustavnosti Zakona o Radioteleviziji Slovenija in po začasnem zadržanju dela zakona. Po srečanju pa je bilo s strani sodišča odpravljeno začasno zadržanje s sklepom št. U-1-479/22, z dne 26. maja 2023. “Pri tem je dr. Matej Accetto, ki v tej zadevi sodeluje kot sodnik poročevalec, ob predstavitvi letnega poročila Ustavnega sodišča 9. junija 2023 večino časa porabil za to, da je pred novinarji komentiral odprto zadevo U-1-479/22, v kateri sodi kot sodnik poročevalec”.

O odprti zadevi še vedno ni odločeno

Predlagatelj za izločitev ustavnega sodnika je spomnil, da je Accetto med drugim dejal: “Vsekakor je zadeva, kot ste že sami rekli, še v hiši. O njej bomo še odločali. Tudi mi bomo čez nekaj časa opravili razmislek, kako naprej. Ne takoj zdajle, ta hip. V primeru ko ne gre za zadržanje, je dolžnost hitrega odločanja do neke mere zmanjšana, vsaj z vidika načel delitve oblasti, kako utemeljiš kot sodišče, da začasno posežeš v voljo zakonodajalca, da se neka nova ureditev vzpostavi. In po tej plati, če na zadevo ne gledamo skozi prizmo tega, da je zadržanje terjalo hitro odločanje, je ta zadeva še zelo sveža. Zadeva, ki je v hiši pol leta, po tej plati še ni stara. In tudi čez dve leti še ne bo med najstarejšimi.” Ob tem pa je Gregorčič še opomnil, da čeprav je od komentarja sodnika minilo že več kot dve leti, o odprti zadevi še vedno ni bilo odločeno.

“V celokupnem kontekstu opisanega dogajanja nedavno razkrit dokument Evropske komisije ustvarja videz pristranskosti, in sicer, da sodnik dr. Matej Accetto v zadevi U-I-479/22 ne upošteva le dejstev in argumentov, ki so jih stranke predstavile v sodnem postopku, ampak sodi tudi na podlagi oz. pod vplivom informacij zunaj tega postopka, konkretno na podlagi oz. pod vplivom pogovora s tedanjo predstavnico Evropske komisije Vero Jourovo,” vztraja Gregorčič in dodaja, da to brez dvoma ne izpolnjuje standarda objektivnega videza nepristranosti. Po njegovih besedah  bi morebitno nadaljnje delovanje Accetta v omenjeni zadevi “ustvarilo neizpodbiten videz, da delo ustavnega sodišča ni nepristransko, in bi nedvomno, kar se že dogaja, izničilo zaupanje javnosti v pošteno sojenje ustavnega sodišča v tej zadevi”. “S temi razlogi je predlog za izločitev utemeljen,” v zvezi s podanim predlogom zaključuje Gregorčič. 

Ž. N.