Gradež: Jaslice v vsakem kotičku vasi

V časovni kapsuli je zapisano, da se je pred osemnajstimi leti vse skupaj začelo precej spontano – na novoletni zabavi članov Društva za ohranjanje dediščine Gradež. V prostorih stare sušilnice sadja, ki so ji lani z dograditvijo dodali novo vsebino, so imeli takrat razstavljenih le nekaj jaslic.

V sproščenem vzdušju je Marko Šavli – kot se danes radi pošalijo domačini, »ko so bile zavore že nekoliko popuščene« – predlagal, da bi naslednje leto jaslice postavili kar zunaj, po vasi. Predlog je naletel na dober odziv in tako se je začela zgodba, ki danes presega lokalne okvire.

Od sedmih jaslic v začetku – 25 jih je bilo drugo leto, 50 tretje, četrto leto pa že več kot sto – je Gradež pri Turjaku postal prepoznan kot eden najbolj obiskanih krajev v Sloveniji, kjer v božičnem času oživi bogata jasličarska tradicija. Zbirka je razpotegnjena skozi vso vas. Pravljični motivi ob Odrešenikovem prihodu na svet nagovarjajo ne le iz skritih gradeških kotičkov – nadstreškov, hlevov, skednjev, starih kuhinjskih prostorov, votlin v drevju, z oken in iz kapel –, temveč tudi skozi priprta vrata stanovanjskih hiš oziroma bivalnih prostorov.

Jaslice so srčika božičnega sporočila

O letošnji, že 18. razstavi je v uvodnem nagovoru spregovoril predsednik društva Lojze Senčar. Poudaril je, da si vsako leto prizadevajo, da jo obogatijo z novostmi. »Nekaj jaslic je povsem novih, nekaj jih je z nami že vsa leta ali pa so bile razstavljene večkrat. Trudimo se, da je vsakič nekaj drugače,« je dejal.

Predbožični oziroma adventni čas je po njegovih besedah za Gradež nekaj posebnega. Jaslice niso le okras, temveč srčika božičnega sporočila. Prav jaslice človeka znova usmerjajo k bistvu – k miru, upanju in bližini. Čeprav se v vasi čez leto zvrsti več dogodkov, jih prav ta čas vse poveže. »Vsi se na tak ali drugačen način potrudijo, da ustvarimo pravo praznično vzdušje. Edino, kar nam pogosto manjka, je snežna odeja – tudi letos je tako,« je dodal.

Pomemben del razstave predstavlja tudi osrednji razstavni prostor v prizidku sušilnice sadja, kjer so poleg jaslic še vedno vidni sledovi nekdanje rabe – drva za štedilnik in oprema, povezana s sušenjem sadja. Letos je bila sušilna sezona sicer nekoliko slabša, a so kljub temu posušili slive, hruške, jabolka in kaki, ki je zaradi obilnega pridelka celo »rešil sezono«. Med razstavljenimi jaslicami izstopajo tudi tematsko zasnovane postavitve.

Iz različnih materialov

Posebej zanimive so jaslice, dolge pet metrov, znane jasličarke Majde Kržič, ki jih je postavila hčerka Marije Urh. Skozi motive kruha, nečk in zibelke simbolno povezujejo vsakdanje delo, duhovni kruh in Jezusovo rojstvo. Nekatere njene jaslice prikazujejo celotno življenjsko pot – od sejanja žita do mize –, druge pa Jezusovo življenje v širšem smislu.

Jaslice so različnih velikosti, oblik in materialov: iz lesa, gline, železa, tekstila, papirja, plastike, stekla, keramike in drugih, celo preprostih naravnih materialov. Kot poudarjajo, ni mogoče govoriti o najlepših ali največjih jaslicah, saj ima vsaka svoje sporočilo.

Ko besedo prevzame Marko Šavli, dolgoletni predsednik društva in gonilna sila projekta, ki je letos z družino na ogled postavil kar 70 jaslic – od najmanjših iz borovega lubja do največjih, razgibanih podob vasi, ki so zrcalo podeželja –, postane jasno, zakaj je razstava iz leta v leto rasla. Letos je na Gradežu na ogled več kot 300 jaslic; največ so jih pred šestimi leti našteli kar 380, število pa se bo tekom razstave še povečalo, saj jih ljudje prinašajo sproti – tudi takšni, ki jih organizatorji sploh ne poznajo osebno.

V podzemni jami

Franc Šlajnar iz okolice Rakeka je društvu izdelal in podaril lične jaslice s kozolcem in Božjo družino pod streho, posebne pa jim je prinesla tudi družina iz Bele krajine. Med družinami, ki se že vrsto let še posebej trudijo s prikazom božičnih običajev, so družine bratov Jakob (Lado in Tomaž) ter Marka Šavlija.

Ob odprtju razstave je Betka Šavli, sestra bratov Jakob, medtem ko sta onadva iz lesa rezbarila božične motive, skupaj z nečakinjo Matejko Oven vihtela iglo in sukanec ter klekljala podobice Božje družine.

V umetno podzemno jamo, ki simbolizira kraški svet na gradeški planoti, je Andrej Jakob v 15 metrov dolgi votlini z izbrano razsvetljavo in jaslicami Brigite Juvan iz Pirnič pričaral božično pravljico – votlino, v kateri se je rodil Odrešenik.

Letos se je med Gradežane vrnil tudi Lojze Budja, ki je pred leti navdušil z velikimi jaslicami iz železa, tokrat pa obiskovalce nagovarja z božičnimi podobami iz lesa, prav tako tudi Lavrih iz Šentlovrenca. Redni razstavljavci so tudi rezbarji iz Trzina, letošnjo razstavo pa bo popestril še akademski slikar Jože Bartolj.

Ob vseh dogodkih na Gradežu kozolec toplar pri Zabukovčevih, kjer je tudi muzej starega kmečkega orodja, izžareva toplino in domačo pristnost. Gospodinja Jožica je podpredsednica društva; jaslice je razporedila na okenski polici, medtem ko posebne, veliko večje jaslice z Božjo družino vabijo na ogled pod kozolec.

»V času epidemije, ko razstava ni bila organizirana na klasičen način, je bilo po vasi razstavljenih kar 150 jaslic – brez vodenj, brez zaprtih prostorov, a z izjemnim odzivom obiskovalcev,« je spomnil Boris Zore, prvi predsednik gradeškega društva in član ekipe, ki je pri roki ob vsakem dogodku.

Zaprašene in poškodovane na podstrešju

Res je, da so z razstavo na prostem, ko si cela vas za tri tedne nadene praznično obleko, na Gradežu začeli med prvimi in da danes podobne razstave najdemo skoraj po vseh krajih naše domovine, a za trdnost njihove božične pravljice se jim ni treba bati.

»Zame je bil še posebej pomemben vidik, da smo ljudi opozorili na stare primerke jaslic, ki so jih imeli doma. Zaradi razstave so se povzpeli na podstrešja ter našli stare, napol poškodovane in zaprašene jaslice. Te so nato nekoliko popravili, očistili in jih postavili na ogled pred hišo. Jaslice so del naše kulturne dediščine,« je ob pogledu na vse, kar so doslej ustvarili, in na to, kako močno jih božični čas povezuje, v imenu vaščanov – teh je okoli sto – še dejal Marko Šavli.

Zaključek razstave bo v nedeljo, 4. januarja, ob 17.30. Sklenili jo bodo s tradicionalno razstavo poprtnikov in pokušino teh prazničnih dobrot, vendar, kot je še dejal Lojze Senčar, vseh jaslic ne bodo takoj umaknili in bodo še na ogled.

(mgć)