Gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev lani poganjala gospodarsko rast

Gospodarsko aktivnost v Sloveniji so leta 2025 ob šibkejši industrijski proizvodnji in izvozu najbolj podpirali gradbeništvo ter potrošnja gospodinjstev.

Predelovalna industrija ostaja šibka, proizvodnja medletno manjša

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v enajstih mesecih leta 2025 medletno manjša, čeprav se je novembra tekoče nekoliko okrepila. Največji upad so zabeležili v proizvodnji vozil in plovil ter v kovinski industriji, kjer se je hkrati zmanjšal tudi izvoz.

Med izdelki z izrazitejšim zaostankom so bili še drugi stroji in naprave ter posamezni materiali, zlasti železo in jeklo, izdelki iz kavčuka, mineralni proizvodi in papir. Šibkejša industrijska aktivnost je zaznamovala večino leta in pomembno vplivala na zunanjetrgovinske rezultate.

Izvoz blaga nižji, tržni delež Slovenije v EU se je zmanjšal

Izvoz blaga je bil v enajstih mesecih leta 2025 še vedno nekoliko manjši kot leto prej, čeprav se je novembra realno povečal že drugi mesec zapored. Skupno je bil realni izvoz nižji za 0,2 odstotka, medtem ko je bil uvoz višji za 1,6 odstotka.

Slovenija je v prvih treh četrtletjih leta izgubila tudi del izvoznega tržnega deleža na trgu EU – ta se je medletno zmanjšal za 2,1 odstotka. K padcu so prispevale skoraj vse večje skupine izdelkov predelovalnih dejavnosti, med drugim cestna vozila, električni stroji, industrijski stroji in farmacevtski izdelki.

Gradbeništvo beleži močno rast vrednosti opravljenih del

Gradbeništvo je bilo lani najmočnejši steber gospodarske rasti v Sloveniji. Rast vrednosti opravljenih gradbenih del se je od drugega četrtletja 2025 močno pospešila, v enajstih mesecih pa je bila medletno večja za približno deset odstotkov.

Krepitev gradbene aktivnosti je pomembno ublažila negativne učinke šibkejše industrijske proizvodnje in prispevala k stabilnosti domačega povpraševanja.

Potrošnja gospodinjstev se povečuje, izstopajo nakupi avtomobilov

Potrošnja gospodinjstev je bila tudi v zadnjem četrtletju leta 2025 medletno večja, pri čemer so se najbolj povečali nakupi novih osebnih avtomobilov. V trgovini se je realni prihodek po poletnem znižanju oktobra znova povečal in je bil v desetih mesecih višji v vseh trgovinskih panogah.

Pri drugih tržnih storitvah se je realni prihodek po močni rasti v tretjem četrtletju oktobra sicer zmanjšal, a je bil na ravni desetih mesecev medletno nižji le v skupini drugih poslovnih dejavnosti.

Kazalnik gospodarske klime nad dolgoletnim povprečjem

Gospodarsko razpoloženje se je ob koncu leta vidno izboljšalo. Kazalnik gospodarske klime se je decembra še okrepil in po treh letih ponovno presegel dolgoletno povprečje, kar nakazuje več optimizma med podjetji in potrošniki.

Trg dela: manj delovno aktivnih, več brezposelnih mladih

Število delovno aktivnih oseb je bilo v enajstih mesecih leta 2025 medletno manjše za 0,4 odstotka, pri čemer že več mesecev stagnira. Največji upad zaposlenosti je bil zabeležen v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih in komunikacijah.

Število brezposelnih je decembra ostalo na ravni prejšnjega meseca, medletno pa je bilo nekoliko višje. Medtem ko se je število dolgotrajno brezposelnih in starejših zmanjšalo, je bilo brezposelnih mladih skoraj za desetino več kot leto prej.

Rast plač se je okrepila, zlasti v javnem sektorju

Povprečna bruto plača je bila v desetih mesecih leta 2025 realno višja za 4,6 odstotka, nominalno pa za sedem odstotkov. Rast se je proti koncu leta okrepila predvsem zaradi višje rasti plač v javnem sektorju, kjer je bila realna rast precej višja kot v zasebnem sektorju.

Inflacija decembra višja, cene hrane ostajajo ključni dejavnik

Cene življenjskih potrebščin so decembra tretji mesec zapored ostale nespremenjene, medletna inflacija pa se je zvišala na 2,7 odstotka. K povečanju so prispevale predvsem manj izrazite sezonske pocenitve storitev ter oblačil in obutve.

Največji prispevek k inflaciji so še naprej imele cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje za 4,5 odstotka, čeprav se je njihova rast v zadnjih mesecih postopoma umirjala.

Javnofinančni primanjkljaj višji, rast odhodkov prehitela prihodke

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v enajstih mesecih leta 2025 znašal 1,1 milijarde evrov, kar je več kot leto prej. Rast odhodkov je presegla rast prihodkov, največji vpliv pa so imeli stroški plačne reforme, pokojnine in povečana investicijska poraba, zlasti za vojaško opremo.

Državni proračun je leto zaključil s primanjkljajem v višini 1,717 milijarde evrov oziroma 2,4 odstotka BDP, kar je nekoliko manj od prvotnih proračunskih načrtov.

Evrsko območje: zmerna rast ob visokih tveganjih

Kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju kažejo na nadaljevanje rasti aktivnosti, saj so v zadnjem četrtletju dosegli najvišje ravni po sredini leta 2023. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki.

Kljub temu Evropska centralna banka za letos napoveduje nekoliko nižjo gospodarsko rast evrskega območja kot lani. Glavno gonilo rasti naj bi ostala zasebna potrošnja, ob višjih realnih plačah in visoki zaposlenosti, tveganja pa ostajajo predvsem zaradi trgovinskih napetosti ter geopolitične negotovosti.

Vir: UMAR

The post Gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev lani poganjala gospodarsko rast appeared first on Eko Dežela.