Govorci na okrogli mizi za enotno vstopno točko za mednarodne raziskovalne projekte

Slovenija je z vključevanjem v mednarodne projekte okrepila položaj na področju velike znanosti in odprla nove gospodarske priložnosti. Za še uspešnejše delovanje je po oceni govorcev današnje okrogle mize ključna vzpostavitev enotne vstopne točke, ki bo povezala znanost, podjetja in politiko ter okrepila skupni nastop na mednarodnem področju.

Kot so na današnji okrogli mizi, ki sta jo organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, pojasnili govorci, velika znanost (big science) označuje velike, mednarodne projekte in raziskovalne infrastrukture, ki zahtevajo visoke vložke, dolgoletno sodelovanje držav in kompleksno upravljanje. Poleg znanstvenih dosežkov področje prinaša tudi tehnološki razvoj in poslovne priložnosti.

Slovenija je, kot so poudarili, že vključena v nekatere večje mednarodne organizacije velike znanosti. Med njimi sta Evropska organizacija za jedrske raziskave (Cern) in Evropska vesoljska agencija (Esa), katerih polnopravna članica je postala lani.

Od lani je Slovenija po navedbah govorcev tudi del konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture za izgradnjo Observatorija polja teleskopov Čerenkov (CTAO). Observatorij bo po besedah govorcev prinesel največji doslej dosežen energijski razpon zaznavanja fotonov ter pokrival celotno nebo, kar bo bistveno izboljšalo možnosti za raziskovanje vesolja, so predstavili. Z njim bodo znanstveniki lahko podrobneje preučevali visokoenergijske procese v vesolju ter skrivnostno temno snov.

Skupna vrednost izgradnje observatorija znaša okoli 357 milijonov evrov, Slovenija pa bo prek pristojnega ministrstva prispevala približno 779.000 evrov. “Trenutni obseg slovenskega finančnega prispevka sicer omogoča sodelovanje v projektu, vendar bi povečanje vložkov pomembno prispevalo k boljšemu delovanju observatorija ter okrepilo vlogo Slovenije v okviru CTAO,” je dejal profesor z Univerze v Novi Gorici Samo Stanič.

Direktor strateškega razvoja GZS Žiga Lampe je opozoril, da je sistem velike znanosti kompleksen, pa tudi, da so razprave o sodelovanju znanosti in gospodarstva pogosto ločene. Po njegovih besedah je zato pomembno, da se oba sektorja v državi uskladita glede ciljev, “na katera področja bomo vstopali in kako bomo vsi skupaj od tega imeli največ”.

Kot primer dobrega sodelovanja znanosti in gospodarstva v organizaciji je predstavnik Slovenije v Svetu Cerna Marko Mikuž izpostavil ravno Cern. Ob tem je opozoril, da največ aktivnosti ni zgolj v znanstvenih ekipah. Po njegovih besedah je znanstvenikov v Cernu, med katerimi so tudi slovenski raziskovalci, približno 10 odstotkov, 90 odstotkov pa je inženirjev in podpornih služb. “Slovenija bo zato za boljši dostop do zahtevnejših naročil in znanja morala okrepiti prisotnost tudi z inženirskim, tehničnim, ekonomskim in pravnim kadrom,” je opozoril.

Uradnik za zvezo s Cernom Samo Tuma je slovensko sodelovanje s Cernom primerjal z nordijskimi državami, ki so kljub podobnim izzivom uspešne zaradi tesnega povezovanja znanosti, gospodarstva in politike ter enotne vstopne točke za podjetja in raziskovalce.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež pa je pohvalil slovensko delovanje v evropskih vesoljskih programih. Poudaril je, da je področje uspešno predvsem zaradi vzpostavljenega učinkovitega ekosistema in močne povezovalne vloge med znanostjo, gospodarstvom in državo. Dejal je, da Slovenija s polnopravnim članstvom v Evropski vesoljski agenciji pomembno prispeva k skupnim evropskim ciljem na področju raziskovanja vesolja.

Po njegovih besedah denar ni nujno prva ovira pri krepitvi položaja v velikih mednarodnih projektih, temveč je ključno najprej jasno prepoznati interes raziskovalcev in gospodarstvenikov.