Goriški prostor kot vozlišče ustvarjalnih niti

Preteklost, sedanjost in prihodnost slovenskega literarnega ustvarjanja v čezmejnem goriškem prostoru so bile v središču četrtkovega, uvodnega dne simpozija Od Gorice do Gorice, ki ga je gostil Trgovski dom v priredbi Slavističnega društva Trst – Gorica – Videm, Slavističnega društva Nova Gorica ter Narodne in študijske knjižnice. Program je bil bogat s prispevki strokovnjakinj in strokovnjakov, ki so prikazali kulturno dediščino obeh Goric in ponudili številnim poslušalcem priložnost za razmislek o pomenu literature kot simbolu sodelovanja in kulturne izmenjave med Goricama.

V prvem delu simpozija so po uvodu Vilme Purič in Erneste Dejak Furlan, predsednice Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm in predsednice Slavističnega društva Nova Gorica, spregovorile Marija Mercina (Goriški sprehodi), Majda Artač (Od Gorice prek Solkana do Nove Gorice), Barbara Vuga (Oživitev rojstne hiše Saše Vuge na Mostu na Soči) ter Marija Stanonik in Urška Pirjevec (Aplikativna obravnava slovstvene folklore pri pouku slovenščine), večer pa je sklenilo literarno srečanje v Feiglovi knjižnici, ki so ga sooblikovali štirje sodobni in večkrat nagrajeni ustvarjalci iz tega prostora: pesnika Miljana Cunta in David Bandelj ter pisatelja Anja Mugerli in Alex Kama Devetak. Večer je vodila Lucija Tavčar.

Pokrajina in nadnaravno

Pogovor, ki je potekal zelo sproščeno, se je zaustavil pri treh glavnih tematskih sklopih. Najprej so se avtorji osredotočili na koncept prostora, tako geografskega kot tudi domačega, ter izpostavili doživljanje in vstop goriške pokrajine v njihova dela. Kot je poudarila tudi voditeljica, se v besedilih pojavljajo podobe, kot so »izlet v Gradež, nakupi v Gorici, pogled na Sabotin, pa tudi devinski zaliv«, ki bralca popeljejo v naše okolje.

Poezija se je na večeru prepletala s prozo. David Bandelj je črpal iz nove pesniške zbirke Ronin, Miljana Cunta pa iz zbirke Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. Alex Kama Devetak je prikazal svojo prozo skozi svoj prvenec Nedaleč, Anja Mugerli pa z zbirko Plagiat in romanom Pričakovanja.

Večer je popestrilo branje verzov in odlomkov, ki so v tišini sprožili številne asociacije, navezave in doživetja. O pomenu doživetja so razpravljali tudi ustvarjalci in predstavljali vračanje v nasprotju z begom, doživljanje konkretnega prostora in preko njega doživljanje in vstop v nadnaravno. Element, ki se pojavlja pri vseh štirih avtorjih, je tudi magična oz. nadrealna komponenta, ki se spontano vpleta v pisanje. Lucija Tavčar je izpostavila, da je lastnost sodobnega ustvarjanja ravno prostor med realnim in nadrealnim.

Sledil je še komentar o izkušnji pisanja in prestopu med navdihom in konkretnim zapisovanjem, ki se je tudi navezoval na pogled v bodočnost. Avtorji so poudarili vlogo branja pri pisanju, nato pa poudarili še pogum za ustvarjanje, kanček norosti in uravnoteženost v življenju. Večer se je zaključil še z literarnimi drobci, ki so jih avtorji posvetili publiki v pozdrav.

Simpozij se je v Trgovskem domu nadaljeval tudi včeraj. Govor je bilo o najrazličnejših temah, od sodobnega pesništva in čezmejnih jezikovnih perspektiv do povezav med lokalnimi in širšimi literarnimi fenomeni in poučevanja književnosti na slovenskih šolah v Gorici.