Gorica je prehitela Trst

Izboljšalo se je upravljanje z vodnimi viri, povečala se je količina odpadkov, ki je namenjena recikliranju, več ljudi je posegalo po javnem prevozu. Gorica se je povzpela z 32. na 21. mesto lestvice urbanih ekosistemov, ki jo organizaciji Legambiente in Ambiente Italia že triintrideset let sestavljata skupaj z dnevnikom Il Sole 24 Ore. Rezultat je nedvomno spodbuden, sicer so med sestavo lestvice ugotovili tudi nekaj težav, ki tarejo Gorico. Med drugim je prišlo na dan, da je naraslo število dni s previsoko stopnjo ozona, poleg tega se je tudi povečala dnevna poraba pitne vode.

Poročilo temelji na podatkih za leto 2025 in ocenjuje 108 glavnih mest pokrajin s kazalniki na šestih področjih: kakovost zraka, voda, odpadki, mobilnost, mestno okolje in energija. Na deželni ravni se je boljše kot Gorica odrezal Pordenon, ki je sicer nazadoval s 5. na 8. mesto. Trst se je povzpel s 24. na 22. mesto, Videm pa je napredoval s 50. na 28. mesto.

Manj PM10 in PM2,5

Kakovost zraka v Gorici kaže nasprotujoče si trende. Povprečna letna koncentracija dušikovega dioksida (NO₂) je znašala 16 mikrogramov na kubični meter, kar je nekoliko manj kot leta 2024, ko je znašala 17 mikrogramov na kubični meter. Vrednost je skladna z novo evropsko mejno vrednostjo 20 mikrogramov na kubični meter, ki jo je treba doseči do leta 2030, vendar presega smerno vrednost Svetovne zdravstvene organizacije, ki znaša 10 mikrogramov na kubični meter. Koncentracija drobnih prašnih delcev PM10 se je znižala z 18 na 15 mikrogramov na kubični meter in dosegla letno smerno vrednost SZO. Izboljšale so se tudi vrednosti PM2,5, in sicer z 12 na 11 mikrogramov na kubični meter, vendar ostajajo precej nad smerno vrednostjo 5 mikrogramov na kubični meter.

Slabše je stanje pri ozonu: na merilni postaji v Ulici Duca d’Aosta se je število dni s preseženimi vrednostmi povečalo z 38 na 42. Nova evropska direktiva o kakovosti zraka za leto 2030 predvideva prag 18 dni. Na splošno izboljšanje kakovosti zraka na deželni ravni so vplivale tudi vremenske razmere in padavine v prvem četrtletju 2025.

Med najpomembnejšimi dosežki je zmanjšanje izgub v vodovodnem omrežju s 34,5 odstotka leta 2024 na 29,5 odstotka leta 2025, kar je pod italijanskim povprečjem. Po drugi strani se je dnevna poraba vode na prebivalca povečala s 150,4 na 152 litrov in ostaja nad povprečjem pokrajinskih središč.

Delež ločeno zbranih odpadkov se je povečal s 67 na 69 odstotkov in tako utrdil preseganje ciljne vrednosti 65 odstotkov. Kljub temu se količina komunalnih odpadkov še naprej povečuje in dosega 509 kilogramov na prebivalca letno v primerjavi s 500 kilogrami leta 2024. Referenčni cilj je 365 kilogramov. K povečanju bi lahko prispevala tudi začasna prisotnost obiskovalcev med prireditvami v okviru GO! 2025.

V javnem prevozu je prišlo do pozitivnega premika. Število potnikov se je povečalo s 14 na 20 na prebivalca, ponudba prevozov pa s 16 na 22 kilometrov na prebivalca. Italijansko povprečje za manjša mesta je 20. Tudi na ta napredek bi lahko vplivali večji obiski v okviru GO!2025.

70 avtov na 100 prebivalcev

Stopnja motorizacije ostaja visoka. Na 100 prebivalcev je 70 avtomobilov, leto prej jih je bilo 69. Kolesarska infrastruktura dosega 9,10 ekvivalentnega metra na 100 prebivalcev, kar je manj od italijanskega povprečja 10,95 in deželnega povprečja 11,38. Kazalnik meri količino infrastrukture, ne pa njene kakovosti ali povezanosti.

Po podatkih statističnega urada ISTAT za leto 2023 ima Gorica 138,2 kvadratnega metra zelenih površin na prebivalca, kar je največ v Italiji. V Gorici se povečuje nameščena moč naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, in sicer z 12,62 na 17,28 kW na 1000 prebivalcev.

Kljub dobri uvrstitvi iz zveze Legambiente opozarjajo, da Gorica še vedno nima načrta za upravljanje zelenih površin, katerega postopek priprave se je sicer začel z nedavnim sklepom občinskega odbora. Okoljevarstveniki izražajo zaskrbljenost zaradi sečnje dreves in posegov, ki lahko ogrozijo habitate in biotsko raznovrstnost. Med primeri navajajo posek koprivovcev pri železniški postaji, dela v parku Basaglia in posege v mestnih parkih. V zvezi Legambiente pričakujejo, da bo akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebje (PAESC), ki ga občina pripravlja s strokovno podporo deželne agencije za energijo, prispeval k skupni strategiji za ohranjanje in širitev zelenih površin, ki so bistvene tudi za blaženje vročinskih valov. Po mnenju zveze Legambiente je treba tudi zmanjšati emisije toplogrednih plinov, spodbujati trajnostno mobilnost, posaditi nova drevesa po mestu in pospešiti prehod na obnovljive vire energije. Ne nazadnje je treba pri ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam sodelovati s pristojnimi ustanovami v Sloveniji.