Gore vabijo, obvezna pa je pozornost

Za gorske reševalce so poletni meseci najbolj pestri, saj se ravno takrat največ ljudi odloči za izlet v naravo oziroma v višave. Pogosto priskočijo na pomoč ponesrečencem, zelo pogoste so tudi intervencije, v katerih ugotovijo, da pogrešani osebi ni več pomoči, ostane le prenos posmrtnih ostankov v dolino. Takšen je bil primer, s katerim so pripadniki deželne gorske reševalne službe (CNSAS FVG) imeli opravka v noči na sredo, ko so v večernih urah prejeli obvestilo o pohodniku, ki se ni vrnil s karnijskega dvatisočaka Lagna. Truplo 63-letnega irskega državljana Anthonyja Briana, že dalj časa stanujočega v Gorici, so kasneje našli kakih 200 metrov pod vrhom, na pobočju, kjer se nahaja planšarijaTragonia.

Pred začetkom sezone so iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), kjer so lani posredovali v 660 primerih (rekord intervencij so dosegli leta 2023, ko jih je bilo 687) in zabeležili žalosten rekord 50 smrtnih primerov v gorah in na težko dostopnih terenih, opozorili na nevarnosti gora. Ob tem so nanizali nekaj »zlatih pravil«, ki se jih velja držati, če nas zamika, da bi se podali v višave.

Korakov je več in noben ni odveč. Vse se začne se s pravilno pripravo in primerno izbiro poti. Preden se odpravimo v gore, si moramo zagotoviti ustrezno opremo in obutev:telovadni copati in sandali ne sodijo v to kategorijo. Preveriti je treba vreme, poleg tega pa vseskozi imeti v mislih, da se vremenske razmere v višavah lahko kaj hitro spremenijo. Iz Gorske reševalne zveze Slovenije so sporočili, da številni pozabljajo na obvestilo domačim o načrtovani poti in polno baterijo v mobilnem telefonu, kjer naj za orientacijo še vedno služi novejši planinski zemljevid. Eno od osnovnih pravil je tudi, da se v gore odpravimo v družbi, vsaj v parih.

Letos so opozoril tudi na problematiko reševanja živali. »Zaradi živali smo v zadnjih petih letih posredovali v 45 primerih. Tudi tukaj so najpogostejši zdrsi, padci, živali lahko ostanejo ujete na strmem pobočju. Lastniku takrat grozi, da se poškoduje tudi sam,« je dejal podpredsednik GRZS Žan Karničar in dodal, da je nevarnosti veliko, tudi dehidracija ter piki kač in žuželk. Lastnike živali naj posebno pozornost namenijo tudi hrani in predvsem sveži vodi za živali, saj gorski studenci poleti lahko presahnejo. Za reševalce in nenazadnje vse obiskovalce gora pa je lahko izjemnega pomena tudi, da imajo psi na ovratnici ime in telefonski kontakt lastnika, kar lahko hitro reši katero od nastalih težav.