Golobu grozi do šest let zapora: kaj mu očitajo v aferi Bobnar in kaj se bo dogajalo na sodišču?

Afera, ki je več let visela nad Robertom Golobom, se seli v precej nevarnejše vode. Specializirano državno tožilstvo želi proti nekdanjemu predsedniku vlade in sedanjemu poslancu začeti sodno preiskavo zaradi suma korupcijskega kaznivega dejanja. V središču zgodbe je eksploziven očitek: ali je Golob notranji ministrici Tatjani Bobnar njen položaj dejansko ponujal v zameno za kadrovsko »čiščenje« v policiji? Če bi bil na koncu spoznan za krivega očitanega dejanja, zakon predvideva od enega do šestih let zapora in denarno kazen.

Zgodba, ki se je začela z burnim odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar, več kot tri leta pozneje še zdaleč ni končana. Nasprotno. Specializirano državno tožilstvo je že oktobra 2025 na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Roberta Goloba, zdaj pa se je zaradi njegove izvolitve za poslanca odprlo še vprašanje poslanske imunitete.

Mandatno-volilna komisija je danes državnemu zboru že predlagala, naj Golobu ne prizna poslanske imunitete in dovoli nadaljevanje kazenskega postopka. Končno odločitev naj bi poslanci sprejeli v sredo. Sam Golob sporoča: pred postopkom se ne namerava skrivati.

Kaj Golobu sploh očitajo?

V središču primera je obdobje, ko je bil Golob predsednik vlade, Tatjana Bobnar pa ministrica za notranje zadeve. Bobnarjeva je trdila, da naj bi se Golob nedopustno vmešaval v kadrovanje v policiji in od nje zahteval določene kadrovske poteze. Najbolj problematičen naj bi bil pogovor, v katerem naj bi bilo njeno nadaljnje ministrovanje povezano s tem, ali bodo določeni ljudje v policiji izgubili svoje položaje.

Po informacijah N1 naj bi se eden od ključnih očitkov nanašal na direktorja Uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca. Preiskava je tekla v smeri suma, da naj bi Golob zahteval njegovo zamenjavo oziroma odpustitev v zameno za to, da bi si Bobnarjeva ponovno pridobila njegovo zaupanje in ostala ministrica. In tukaj postane zgodba kazenskopravno veliko resnejša.

»Darilo« naj ne bi bila kuverta z denarjem

Ime kaznivega dejanja je nekoliko zavajajoče: dajanje daril za nezakonito posredovanje. Človek bi ob tem pomislil na denar, kuverte ali kakšno drugo materialno korist. Toda »korist« v kazenskem zakoniku je lahko precej širši pojem. Tožilstvo primer vodi po drugem odstavku 264. člena Kazenskega zakonika, ki kaznuje tistega, ki drugemu ponudi oziroma da korist zato, da bi ta s svojim položajem ali vplivom dosegel, da se opravi nekaj, kar se ne bi smelo, oziroma ne opravi nekaj, kar bi se moralo. Za to obliko kaznivega dejanja je predpisana kazen od enega do šestih let zapora in denarna kazen.

V Golobovem primeru naj bi bila domnevna »korist« prav možnost, da Bobnarjeva obdrži ministrski položaj, če bi bile izvedene zahtevane kadrovske poteze. To je za tožilstvo očitno dovolj resen sum, da po policijski ovadbi ni zavrglo primera, ampak je zahtevalo sodno preiskavo.

Bobnarjeva: Da bi ostala ministrica, bi moral nekdo izgubiti službo

Nekdanja ministrica je svoje očitke javno predstavila tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Trdila je, da je Golob od nje zahteval ravnanja, ki jih je sama ocenila kot nedopustna, ker naj bi neposredno posegal v kadrovanje znotraj policije. Po njenem pričanju naj bi bilo njeno nadaljnje ministrovanje povezano prav s kadrovsko spremembo v policiji.

Bobnarjeva je Goloba po odstopu naznanila Komisiji za preprečevanje korupcije in tožilstvu. Sledila je skoraj dve leti trajajoča policijska preiskava, ki jo je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo. Policija je nato oktobra 2024 zoper Goloba vložila kazensko ovadbo. Leto pozneje je tožilstvo naredilo naslednji korak in zahtevalo sodno preiskavo.

Golob vse zavrača čeprav je javno govoril o čiščenju policije in RTV

Robert Golob očitke ves čas odločno zanika. Že po kazenski ovadbi je trdil, da ne gre za politično vmešavanje v policijo, ampak za politični spor z nekdanjo ministrico. Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je zahtevo tožilstva za sodno preiskavo označil za neutemeljeno in izrazil prepričanje, da v Golobovem ravnanju sploh niso podani znaki očitanega kaznivega dejanja.

Golob podobno vztraja tudi zdaj. V pismu predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću je zapisal, da se na poslansko imuniteto ni skliceval in se tudi ne bo. Še več: če bo državni zbor o njegovi imuniteti glasoval, je napovedal, da bo sam glasoval proti temu, da se mu imuniteta prizna. Po njegovih besedah želi, da se postopek čim prej konča in da lahko pred sodiščem dokaže, da kaznivega dejanja ni storil.

Sklicevanje na imuniteto?

Ko je tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo, Golob še ni bil v sedanjem položaju poslanca. Po izvolitvi pa je pridobil poslansko procesno imuniteto. Ljubljansko okrožno sodišče je zato 18. avgusta letos SDT pozvalo, naj predloži ustrezno dovoljenje državnega zbora. Tožilstvo je nato 24. avgusta parlament obvestilo o kazenskem postopku in zahtevalo odločanje o dovoljenju za njegov začetek. Golob temu pravzaprav ugovarja z druge strani. Pravi, da je glasovanje nepotrebno, ker imunitete sploh ne uveljavlja. Državni zbor pa lahko poslancu imuniteto prizna tudi takrat, ko je sam ne zahteva, zato parlamentarni postopek vseeno teče.

Mandatno-volilna komisija Golobu ni stopila v bran

Mandatno-volilna komisija je opravila svoj del postopka. Odločila je, da državnemu zboru predlaga, naj Golobu imunitete ne prizna ter dovoli nadaljevanje kazenskega postopka. Če bo državni zbor v sredo temu sledil, bo ovira zaradi poslanske imunitete odstranjena.

Kaj se bo zgodilo potem?

Po parlamentarnem odločanju se bo zadeva vrnila na Okrožno sodišče v Ljubljani. Sodišče mora šele odločiti, ali bo ugodilo zahtevi Specializiranega državnega tožilstva in uvedlo sodno preiskavo. O tem do danes še ni odločilo. Če bo sodna preiskava uvedena, bodo lahko sledila dodatna zaslišanja prič, pridobivanje dokumentacije in druga dokazna dejanja.

Na sklep o uvedbi preiskave je mogoča tudi pritožba. Ko bo preiskava končana, bo nato tožilstvo pred novo veliko odločitvijo: ali vložiti obtožnico ali postopek ustaviti. Šele pravnomočna obtožnica bi odprla pot do dejanskega sojenja. 

Lahko Golob res lahko konča v zaporu?

Praktično smo od takšnega scenarija še zelo daleč. Kaznivo dejanje, ki ga Golobu očita tožilstvo, po drugem odstavku 264. člena KZ-1 predvideva od enega do šestih let zapora in denarno kazen. Toda to je zakonski razpon kazni v primeru obsodbe, ne napoved, kakšno kazen bi Golob dejansko dobil.

Najprej mora biti sodna preiskava sploh uvedena. Nato se mora tožilstvo odločiti za obtožnico. Ta mora prestati sodni preizkus. Sledi sojenje, na katerem mora tožilstvo krivdo dokazati.

Afera, ki Goloba spremlja že skoraj štiri leta

Politično pa je položaj za nekdanjega premierja precej manj udoben. Očitki Tatjane Bobnar so prvič eksplodirali že konec leta 2022. Nato so sledila pričanja, parlamentarne komisije, policijska preiskava, kazenska ovadba in zahteva Specializiranega državnega tožilstva za sodno preiskavo. Zdaj je primer prvič prišel do točke, ko bo o njem konkretno odločalo kazensko sodišče. Golob zatrjuje, da bo tam dokazal svojo nedolžnost.

Tožilstvo očitno meni, da obstaja dovolj razlogov, da se očitke sodno razišče. In tako se politični spor med nekdanjim premierjem in njegovo nekdanjo notranjo ministrico, ki se je začel z vprašanjem kadrovanja v policiji, počasi spreminja v nekaj precej resnejšega. V vprašanje, o katerem ne bodo več odločali politiki, ampak sodniki. Robert Golob za zdaj velja za nedolžnega, dokler njegova morebitna krivda ni dokazana s pravnomočno sodbo.

P.O.