Goljuf, kšeftar, gauner, buzibarič so besede, ki jih danes slišimo vse redkeje

Goljuf, kšeftar, šušmar, gauner, buzibarič in pikzibner so besede, ki imajo nekaj skupnega: večinoma opisujejo človeka, ki mu ne zaupamo, ki posluje po svoje, dela površno ali išče korist na tuj račun. Vendar njihov pomen ni povsem enak.

Nekatere so še danes dobro razumljive, druge zvenijo skoraj kot izraz iz pripovedovanja naših starih staršev. Prav zato so zanimive. V njih se skrivajo narečje, vplivi nemščine in starejši način opisovanja ljudi, pri katerem je že ena sama beseda povedala precej o značaju človeka.

Goljuf je med vsemi najbolj jasen

Beseda goljuf je še danes povsem živa. Pomeni človeka, ki drugega zavaja ali prevara zaradi koristi.

Med bližnjimi izrazi najdemo prevaranta, sleparja, švindlarja, šarlatana in lopova. Sinonimni slovar med sopomenkami za goljufa navaja tudi mešetarja, špekulanta in malverzanta, čeprav imajo te besede nekoliko drugačne odtenke.

Če nekdo proda nekaj, za kar ve, da ni tako dobro, kot zatrjuje, ali namenoma prikrije pomembno informacijo, je oznaka goljuf precej neposredna.

Goljuf, kšeftar, šušmar

Kšeftar ni nujno goljuf

Kšeftar je bolj zanimiv primer. Beseda izvira iz pogovornega okolja in je povezana s kšeftom oziroma poslom.

Kšeftar je lahko človek, ki veliko kupčuje, trguje in išče zaslužek. Beseda ima pogosto nekoliko slabšalen prizvok, predvsem kadar želimo povedati, da je nekomu denar pomembnejši od vsega drugega.

Vendar kšeftar sam po sebi še ni nujno goljuf. Lahko je preprosto spreten, nekoliko preveč preračunljiv trgovec ali poslovnež.

Šušmar je tisti, ki dela, čeprav dela ne obvlada

Šušmar ima drugačen pomen. Slovar slovenskega knjižnega jezika ga opisuje kot človeka, ki neko delo opravlja nestrokovno in površno, pa tudi kot nekoga, ki opravlja zlasti obrtniška dela brez dovoljenja.

To je torej mojster, po katerem morate morda delo popravljati še enkrat. Beseda ima pri nas dolgo zgodovino. Najdemo jo že v starejših slovarjih, kjer šušmar pomeni človeka, ki dela nekaj, česar pravzaprav ne zna.

Če nekdo slabo položi ploščice, površno popravi streho ali se loti elektrike brez ustreznega znanja, bi starejši človek hitro rekel: »To je pa en šušmar.«

Gauner je že precej ostrejša oznaka

Gauner je beseda, ki je v slovenski pogovorni rabi ostala predvsem zaradi vpliva nemškega jezikovnega prostora. Pomen je precej slabšalen. Z njo opisujemo ničvredneža, lopova, prevaranta ali človeka, ki ravna nepošteno.

V drugih srednjeevropskih jezikih se izraz še vedno uporablja v podobnem pomenu, na primer za ničemneža, lopova ali podlega človeka. Če je kšeftar lahko samo pretirano podjeten, gauner praviloma ni pohvala.

Beseda, ki jo poznamo vsi, a je ne bi zapisali v uradno pogodbo

Buzibarič in pikzibner že izginjata iz vsakdanjega govora

Pri izrazih buzibarič in pikzibner postane stvar precej bolj narečna.

Takšne besede se lahko med kraji uporabljajo nekoliko drugače, pogosto pa so pomenile majhnega prevaranta, nepridiprava, sumljivega trgovca, mešetarja ali človeka, ki se ukvarja z drobnimi posli in išče korist zase.

Prav zato je pri teh izrazih težko določiti eno samo knjižno razlago. Njihov pomen je bil pogosto odvisen od okolja in načina, kako je bila beseda izrečena.

“Pikzibner” je lahko pomenil nepomembnega, drobnega špekulanta ali človeka sumljivega slovesa. Beseda izhaja iz sestavljanke dveh pomenov – barve in oznake karte “pik” ter številke 7 (sieben po nemško).

Medtem ko je “buzibarič” marsikje služil kot posmehljiva oznaka za nekoga, ki nekaj preprodaja, kupčuje ali se znajde na račun drugih.

Danes bi namesto teh besed verjetno uporabili prevarant, špekulant, preprodajalec, mešetar ali preprosto baraba.

Ena sama beseda je nekoč povedala celo zgodbo

Takšne besede so zanimive predvsem zato, ker med njimi obstajajo majhne, a pomembne razlike.

Goljuf vara. Kšeftar predvsem posluje in išče zaslužek. Šušmar dela nekaj, česar ne obvlada. Gauner je nepridiprav ali baraba. Buzibarič in pikzibner pa že sodita med izraze, pri katerih se pomen močno prepleta z narečjem in lokalnim govorom.

Marsikatera od teh besed danes zveni starinsko, vendar jih še vedno lahko slišimo pri starejših govorcih ali v krajih, kjer je bil vpliv nemščine močnejši.

In prav zaradi tega so vredne ohranjanja. Ne zato, ker bi morali znova začeti vsepovsod uporabljati besedo pikzibner, ampak zato, ker nam pokažejo, kako pisan je bil vsakdanji slovenski besednjak.

Te besede uporabljamo vsak dan, njihov izvor pa marsikoga preseneti

Besede, ki jih takrat niso uporabljali tako, kot jih uporabljamo danes

Škaf, ajmer, lavor, hobok – veste, kaj je kaj? Besede, ki Slovence pogosto zmedejo

Stara mama, babica ali nona? To so besede, ki dišijo po domačem

Objava Goljuf, kšeftar, gauner, buzibarič so besede, ki jih danes slišimo vse redkeje se je pojavila na Vse za moj dan.