»Goldonijeva Kavarna ni le komedija«

Po petnajstih letih Slovensko stalno gledališče (SSG) ponovno vstopa v novo sezono s predstavo v režiji Janusza Kice. Večkrat nagrajeni režiser je leta 2010 v Trstu režiral Zlatega zmaja Rolanda Schimmelpfenniga, danes bo na velikem odru tržaškega Kulturnega doma zaživela Kavarna Carla Goldonija. Na Poljskem rojeni režiser, ki redno režira v Sloveniji, na Hrvaškem, v Nemčiji in še kje, je Goldonijeve male in velike like preselil z beneškega trga in 18. stoletja za zidove veliko sodobnejše kavarne, okrog kavnega aparata in dišečih skodelic. O Goldonijevi Kavarni pravi, da ni »le« komedija.

V čem je po vaši oceni Kavarna Carla Goldonija političen tekst?

Ta tekst je neke vrste satira, ki obravnava kapitalizem, pomen denarja in kako zna denar skorumpirati človeka in iz njega izvleči najslabše plati človeške narave. Po drugi strani se mi zdi, da je v tem komadu konflikt med dvema svetovoma, dvema pogledoma. Na eni strani so stereotipna malomeščanska določila - družina, otroci - malo sicer pretiravam, a to je tema te predstave. Na drugi strani pa skorajda arhetipska želja po svobodi vseh ljudi.

Tudi mi smo srečno poročeni, a hočemo vsak dan izstopiti iz poroke: ta tekst, napisan v 18. stoletju, to pokaže na najboljši možen način. (smeh) Vse je politično in tudi ta tekst pojmujem kot politični teater: ne govori o ideologiji, ampak o ljudeh, ki se znajdejo v stiski, ki bežijo, si želijo nove identitete. O ljudeh, ki želijo vse »prekockati«, za katere je identiteta bolj pomembna kot konvencije.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku