Recenzija tradicionalne interdisciplinarne prireditve ZAJUCKAJ IN ZAPOJ v Atriju ZRC SAZU in na valovih 1. radijskega programa RTV SLO

Zajuckaj in zapoj-Godec dela (na) ohcet-vabilo
Piše: Franc Križnar
Kako bogat je pesemski in glasbeni repertoar slovenske davnine pa vse do sedanjosti, so spet dokazali številni radijski (RTV SLO) in znanstveni sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU na tokratni, že 29. (vse od 1997 →) prireditvi Zajuckaj in zapoj, tokrat s podnaslovom Godec dela (na) ohcet (Ljubljana, atrij ZRC SAZU, 13. okt. 2026). Hkrati kot prireditev-koncert in kot neposredni prenos na prvi radijski program RA SLO so povabili tri (vokalno) inštrumentalne skupine slovenskih godcev iz širše Savinjske doline in kot vzorčni prikaz oživili še eno ne le družbeno in osebno prireditev – ohcet (= poroka), temveč z etnomuzikološkimi in etnografskimi podrobnostmi osvetlili tisti čas in (slovenski) prostor. Tokrat seveda na aktualnem in bogatem godčevstvu, ki je še kako zaznamovalo tovrstne prireditve. Poleg GNI ZRC SAZU kot enega od tehtnih nosilcev te prireditve in njene osrednje in krovne ZRC SAZU, so s posamičnimi deleži sodelovali še Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, za njeno hkratno odmevnost je še dodatno sodelovala ekipa Prvega programa RA SLO in oblikovalska skupina arnoldvuga+.
Poleg nastopajočih v živo: inštrumentalni trio Vitanjski godci, inštrumentalni kvartet Joškova banda iz okolice Vojnika in vokalno inštrumentalni trio Solčavski fantje smo slišali in videli še nekaj posnetkov, v video funkciji smo spremljali določene (vzporedne) dogodke še na projekcijskem platnu, prireditev je vodil spretni radijski napovedovalec in voditelj Igor Velše, prireditev in vezno besedilo pa je pripravil Jan Ovnik. Sodelovali so še njegovi kolegi iz GNI ZRC SAZU. Seveda je prav tako nezanemarljiv delež (številnih) radijskih (so)delavcev, saj smo bili lahko tako hkrati na prireditvi kot sočasno v etru. Interdisciplinarna prireditev se je tako s področja različnih godčevskih praks na svatbah v širši Savinjski regiji v drugi polovici 20. stol. prenesla v dandanašnji čas in vseslovenski prostor, z besedo in muziko pa obenem zaokrožila kar pomemben delež tovrstnega in pristnega ljudskega izročila. Od njih pa do dandanašnje narodno zabavne glasbe Avsenikov, Slakov etc. pa itak potemtakem ni več daleč.

Inštrumentalni trio Vitanjski godci
Prvi so se iz zaodrja prikazali Vitanjski godci, in se na oder postavili: klarinetist Jože Hrovat (sicer tudi član Ljudskih godcev iz Pake nad Vitanjem), harmonikar Simon Rotovnik in baritonist-evfonist Gregor Hrovat. V njihovi izvedbi smo slišali Poskočno koračnico za svatovski sprevod, Prvo, drugo in tretje klicanje neveste s tuši in Otožni valček; vmes pa še terenski posnetek Le jemlji, nevesta, slovo (Kmečka ohcet, 1985, posnel Igor Cvetko); vmes pa še kakšna beseda in celo skeč na tovrstno tematiko. Ohcet oz. poroka pa gre dalje …

Inštrumentalni kvartet Joškova banda iz okolice Vojnika
Edini inštrumentalni kvartet je predstavljala Joškova banda iz okolice Vitanja, tokrat v zasedbi: Jelka Žlaus, tolkalo, harmonikar Rudi Recko, klarinetist Tone Sentočnik in capo di banda Jože Žlaus. Vmes so zamenjali inštrumente in na odru ter v eter dodali še kitaro in kontrabas. Vse od uvodne koračnice Viteški pohod, prek Starega valčka do Furmanskega biča (Avseniki) se je pel njihov nastop. Vmes pa še šaljivi dialog o Rudijevih godčevskih izkušnjah; skeč, ki sta ga pripravila in izvedla J. Žlaus in R. Recko.

Vokalno inštrumentalni trio Solčavski fantje
V sklepnem vokalno inštrumentalnem triu Solčavski fantje so nastopili s predstavitvijo zaključne poročne gostije še harmonikar Kristjan Germelj (tudi že avtor prenekatere skladbe), klarinetist Franc Podbrežnik in baritonist-evfonist Jakob Zamernik. Izvedli so Jurčkovo polko in dve pomenljivi vokalno inštrumentalni skladbi Vsaka vas ima svoj glas – Zdaj zapojmo eno po solčavsko, Srbsko kolo in zadnjo skladbo omenjene prireditve Polko z improviziranim tolkalnim glasbilom.

Zaključni poklon vseh nastopajočih
Zgodba celotne prireditve se je tako hočeš ali nočeš razpotegnila na celoten nekdanji jugoslovanski prostor, seveda v ospredju s funkcijo godca ali/in muzikantov na ohceti oz. poroki. Ta je bil (o)kronan tudi s šaljivo pripovedjo njihovega klarinetista Franca Podbrežnika, ki je z avtorsko domislico o jecljavem Dragem F-F-F-Franclu še druge dimenzije pomena in vloge godca oz. muzikantov na ohceti. Prebral jo je nenadkriljivi I. Velše. Tako od njihovega števila kot kvalitete se je meril tui ves blišč (in beda) poroke. Tukaj so prav muzikantje določali ritem in dolžino ohceti. Tale naša, tokratna ljubljanska, je bila res ena najbolj pravovernih in zaradi prikaza celotne dramaturgije prepričljiva prireditev po zaslugi prav vseh udeleženih, več kot le-to!
Vrstni red in podpisi k slikam:
SL-1
SL-2
SL-3
SL-4
SL-5

10 hours ago
23












English (US)