ARTICLE AD
Razlogi za gnitje paradižnika so različni in nikoli niso zgolj površinski. Najpogostejši krivec so glivične bolezni, kot je siva plesen, ki se rada razširi ob visoki vlagi in pomanjkljivi zračnosti med rastlinami. Plodovi so še posebej ranljivi v obdobju zorenja, saj se njihova kožica stanjša in hitro poči.
Drugi razlogi so mehanske poškodbe, ki nastanejo zaradi vetra, toče ali celo pretesnega stika plodov med sabo. Vsaka poškodba odpre vrata mikroorganizmom, ki vstopijo v tkivo in povzročijo razpad. Pogost je tudi pojav, da zaradi nepravilnega zalivanja plod poči, kar vodi do okužb in hitrega gnitja.

Zakaj je nujno odstraniti gnile plodove?
Pogled na paradižnik, ki se je spremenil v mehko gmoto, je vse prej kot prijeten. A težava ni le estetska. Gnili plodovi so pravo gojišče patogenov, ki se lahko razširijo na zdrave paradižnike. V nekaj dneh lahko okužijo večji del rastline in celo sosednje sadike.
Če gnili paradižnik pustimo na rastlini, bodo spore gliv z lahkoto prehajale na liste, stebla in ostale plodove. Posledica je hitra izguba pridelka, kar je za vsakega vrtičkarja največje razočaranje. Poleg tega gnili plodovi privabljajo žuželke, ki dodatno poškodujejo rastline in širijo okužbo.
Najboljši način odstranitve
Odstranjevanje gnilega ploda zahteva nekaj pazljivosti. Plod je treba odrezati s škarjami ali previdno odtrgati, pri tem pa paziti, da ne poškodujemo peclja in sosednjih poganjkov. Če uporabljamo orodje, ga je priporočljivo po uporabi razkužiti, saj lahko ostanki bolezni ostanejo na rezilu.
Plod nikakor ne sodi na kompost, ker bodo patogeni tam preživeli in se naslednje leto vrnili na vrt. Najbolje ga je odvreči v zabojnik za organske odpadke, kjer bo toplota industrijskega kompostiranja uničila povzročitelje gnitja.
Kako preprečiti širjenje bolezni?
Razmik med sadikami
Paradižnik ne mara gneče. Če so sadike preblizu, se listi dotikajo, zrak ne kroži in vlaga ostaja ujeta. To je idealno okolje za razvoj plesni. Pravilno razporejene rastline so manj občutljive in bolje prezračene.
Pravilno zalivanje
Največja napaka pri paradižniku je zalivanje po listih. Voda na listih ustvari pogoje za glivice. Zalivamo vedno pri tleh in le zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da se zemlja ne pregreva. Enakomerno zalivanje preprečuje pokanje plodov, kar zmanjšuje možnosti okužb.
Odstranjevanje spodnjih listov
Spodnji listi, ki se dotikajo zemlje, so prva vstopna točka za bolezni. Njihovo redno odstranjevanje zmanjša možnost prenosa okužb iz tal na rastlino. Prav tako rastlini omogočimo, da več energije usmeri v razvoj plodov.
Uporaba naravnih pripravkov
Proti glivičnim boleznim lahko pomagajo čaji iz preslice ali koprive, ki krepijo odpornost rastlin. Prav tako je koristna uporaba mlečne raztopine, ki na površini listov ustvarja neugodne pogoje za razvoj plesni.
Gnili plodovi so nevarni tudi v shrambi
Marsikdo pomisli, da je dovolj, če gnili plod odstrani z rastline, vendar se težava lahko nadaljuje tudi po obiranju. Če v zaboj postavimo paradižnik z začetnimi znaki gnitja, se bo okužba razširila na preostalo zalogo. V shrambi se bolezen širi še hitreje, saj ni naravnega prezračevanja, plodovi pa ležijo tesno drug ob drugem.
Zato je ključnega pomena, da paradižnik pred shranjevanjem dobro pregledamo. Vsak sumljiv plod odstranimo in uporabimo takoj, preden se povsem pokvari.
Kako ravnati po pojavu gnitja na večjem delu rastline?
Odstranitev prizadetih delov
Če gnitje zajame več plodov in listov, je treba odstraniti celotne poganjke. Čeprav je ukrep drastičen, lahko s tem rešimo ostanek rastline in preprečimo še večjo škodo.
Menjava tal
Bolezni paradižnika pogosto preživijo v zemlji. Če se težave ponavljajo več sezon, je priporočljivo zamenjati vrhnjo plast zemlje ali paradižnik posaditi na drugem mestu.
Odpornost sort
Nekatere sorte so bolj občutljive kot druge. Vrtičkarji pogosto ugotavljajo, da stari avtohtoni paradižniki hitreje podležejo boleznim, medtem ko so sodobni hibridi odpornejši. Priporočljivo je, da poskusimo različne sorte in preverimo, katera se najbolje obnese na naši lokaciji.
Kakšno vlogo imata vreme in podnebje?
Slovenska poletja so vse bolj nepredvidljiva. Dolgotrajne plohe, visoka vlaga in nato vroči dnevi ustvarjajo pogoje, v katerih paradižnik težko uspeva brez težav. V takih sezonah je še posebej pomembno, da plodove redno pregledamo in ukrepamo takoj ob prvih znakih težav.
Gnitje je pogosto posledica ne le bolezni, temveč tudi stresa rastline zaradi hitrih vremenskih sprememb. Suša in nato obilno zalivanje povzročita pokanje plodov, kar vodi do okužb. Prilagoditev na vremenske razmere je zato del uspešnega vrtnarjenja.
Najpogostejše napake vrtičkarjev
Prepozno ukrepanje
Mnogi pustijo gnile paradižnike na rastlini, ker mislijo, da ne bodo povzročili večje škode. Prav nasprotno – vsak dan odlašanja povečuje možnost izgube pridelka.
Napačna uporaba škropiv
Pretirano škropljenje s kemičnimi pripravki lahko oslabi rastlino in uniči koristne organizme. Bolje je poseči po naravnih rešitvah in ukrepati preventivno.
Slaba higiena vrta
Če orodje in opremo uporabljamo brez čiščenja, prenašamo bolezni z ene rastline na drugo. Higiena na vrtu je enako pomembna kot higiena v kuhinji.
Kako naprej?
Paradižnik bo tudi v prihodnje ostal ena najbolj priljubljenih vrtnin pri nas. Da pa bo vsaka sezona uspešna, se je treba zavedati, da gnili plodovi niso zgolj neestetska nadloga, temveč resna grožnja. Redno odstranjevanje okuženih plodov, pravilna nega rastlin in preventivni ukrepi so najboljše zagotovilo za bogato letino.
Vsak vrtičkar si želi okusnih, rdečih in zdravih paradižnikov. Da jih bomo res imeli, je nujno, da gnile plodove odstranimo takoj in se hkrati učimo iz izkušenj preteklih sezon. Le tako bomo iz vrta vedno prinašali pridelek, ki ga bomo ponosno postavili na mizo.
Objava Gnil paradižnik na rastlini – zakaj ga je treba čim prej odstraniti? se je pojavila na Vse za moj dan.