Globevnik: Razmere za servis so bile zelo zahtevne

Jakov Fak je z zmago na Pokljuki po desetletju poskrbel da so na biatlonski tekmi najvišje ravni najbolj ponosno vihrale slovenske zastave. Velik delež pri uspehu in neuspehu ima tudi servis pri pripravi smuči, ki ga v slovenski vrsti vodi Anže Globevnik.

“V četrtek je bilo naše delo zelo zahtevno. Proge so bile pripravljene, nato je sledil dež in zjutraj še nov sneg. Ko se vreme iz dneva v dan menja, smo serviserji prisiljeni s smučmi vedno znova delati vse od začetka,” je razkril Globevnik, ki se je po dobrih dveh desetletjih dela v slovenski ekipi navadil, da v takih razmerah vedno znova dela tudi nove ročne strukture.

Pri opisanem “deklu od začetka” serviserji najprej s posebnimi valjčki na smučeh naredijo profil, morda je za lažje razumevanje možno to primerjati s profilom na avtomobilskih pnevmatikah, ki odvaja vodo. Nato je pomembna izbira maže.

Z Miho Plahutnikom in Milošem Čolićem, ki pa se ga je po znanem pevcu v ekipi prijel vzdevek Zdravc, imajo polne roke dela in na tekmah jim pri testiranju smuči pomaga dolgoletni trener Anamarije Lampič Boštjan Klavžar, če je potreba tudi glavni trener Janez Marič in celo vodja panoge pri Smučarski zvezi Slovenije Tomas Globočnik ter še eden od trenerjev Jure Ožbolt.

“Njihova glavna naloga je, da mažo preizkusijo na progi, da vidimo, ali maža tudi po testu še deluje tako, kot si želimo. Mi testiramo naprej,” o pripravi dodaja Globevnik in dodaja: “Nikoli jim ni težko. Vsi skupaj kot ekipa delamo za naš biatlon in čim boljši material.”

Z obrtjo se je vodilni človek v slovenskem servisu srečal že kot aktiven biatlonec, kasneje pa se je učil od nekdanjih reprezentantov ter kasnejših serviserjev in trenerjev Saša Grajfa in Boštjana Lekana. Zdaj je ena težjih nalog uporaba maže, saj so se te v zadnjih letih iz okoljskih razlogov in prepovedi uporabe fluora precej spremenile. “Velike ekipe delajo maže same, za njih jih razvijajo celo različni inštituti, mi skušamo čim bolje uporabiti to, kar je na trgu.”

A tudi največjim ne uspe vedno. “S tem imamo težavo vsi serviserji. Včasih ti uspe zelo dobro, včasih ne. Tega se ne navadiš in do tega nisi ravnodušen. Seveda te stisne. Za nas je pomembno, da tekmovalci takoj po tekmi ne ocenjujejo materiala, takrat so glave razgrete in nepremišljene, prav pa je, da se kasneje pogovorimo. Tudi oni morajo razumeti, da kdaj ne gre, obenem pa biti odkriti tudi do sebe in svojega nastopa. Najbolj pomembna je korektna ocena.”

Priprava smuči pa ni edina težava, s katero se srečujejo serviserji, pa tudi številni drugi športni delavci. “Ko se končuje posamezna sezona, sem bil že velikokrat na tem, da zaključim to zgodbo. Potem pa je vedno znova in znova premalo ljudi in si spet zraven. Ne samo mi, verjetno vsi, ki smo v karavani, imamo na koncu sezone že vsega zadosti in razmišljamo tudi o spremembi, nato pa se vračamo.”

Kot pravi, je na trenutke težko predvsem to, da so dolgo ločeni od družin. “Najbolj pomembno je, da imaš ob sebi partnerja. Tudi jaz se zavedam, kaj vse mora nadomestiti in opraviti žena, ko je z otroci sama. In ko pomisliš še na njih, te kakšen dan seveda tudi stisne,” manj znano plat življenja v karavani vrhunskega športa še razkriva Globevnik in dodaja, da je zelo pomembno, da deluješ vsaj v pozitivni in sproščeni ekipi, s katero se je po tekmi na Pokljuki poveselil tudi uspeha ob zmagi Jakova Faka.