Globalna prizadevanja za odblokiranje Hormuške ožine

2 hours ago 24

Dogajanje okoli Hormuške ožine se zaostruje predvsem zaradi posledic vojne med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom. Iran je sporočil, da ožina ni povsem zaprta, vendar pa je prehod prepovedan za ZDA in njihove zaveznike.

Po besedah iranskega zunanjega ministra Abbasa Aragčija se je na Teheran obrnilo več držav, ki želijo zagotovila za varno plovbo svojih ladij. Iranska vojska naj bi zato posameznim državam že dovolila prehod, medtem ko ameriškim in zavezniškim ladjam dostop ostaja onemogočen, poroča Jutarnji list.

Preberite še: Je novi voditelj Irana še nevarnejši od očeta?

Takšen selektiven nadzor nad plovbo dodatno povečuje napetosti, saj gre za eno ključnih svetovnih energetskih transportnih poti. Zaradi omejenega izvoza nafte skozi ožino je prišlo do velikega pretresa na svetovnem energetskem trgu.

40-odstotni dvig svetovnih cen nafte

Skozi ta prehod sicer dnevno potuje približno petina svetovne nafte, zato je delna blokada povzročila močan skok cen – te so se v dveh tednih od začetka ameriško-izraelskega napada na Iran zvišale za več kot 40 odstotkov.

Zaradi strahu pred pomanjkanjem je Mednarodna agencija za energijo napovedala koordinirano sproščanje približno 400 milijonov sodčkov nafte iz strateških rezerv držav članic, da bi ublažila motnje v oskrbi.

Blokada močno škoduje Kitajski

Hkrati potekajo intenzivni diplomatski pritiski za ponovno odprtje pomorske poti. Ameriški predsednik Donald Trump je pozval več držav (Kitajsko, Francijo, Japonsko, Južno Korejo, Združeno kraljestvo), naj sodelujejo v koaliciji za zaščito tankerjev in ponovno vzpostavitev svobodne plovbe skozi ožino, pri čemer je posebej izpostavil tudi Kitajsko, saj velik del kitajskega uvoza nafte poteka prav po tej poti.

Peking pa je odgovoril zadržano: kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da ne podpira ameriške vojaške akcije ter da si prizadeva predvsem za takojšnjo prekinitev spopadov in umiritev razmer. Kitajska tako poskuša ohraniti diplomatsko ravnotežje, hkrati pa opozarja na širše gospodarske posledice konflikta.

Avstralija in Japonska zadržani do vključitve v vojno

Ameriški poziv k mednarodni pomorski misiji ni naletel na enotno podporo. Japonska in Avstralija sta sporočili, da za zdaj ne nameravata poslati vojaških plovil za spremljanje trgovskih ladij v ožini.

Takšna zadržanost kaže na previdnost zaveznikov pri neposrednem vključevanju v konflikt, ki bi lahko še dodatno destabiliziral regijo.

Macron izrazil podporo svobodni plovbi

Na potrebo po ponovni vzpostavitvi svobodne plovbe je opozoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je poudaril, da mora biti promet skozi Hormuško ožino čim prej normaliziran, saj je stabilnost te pomorske poti ključna za svetovno gospodarstvo.

Vse več diplomatskih izjav in gospodarskih posledic kaže, da je nadzor nad ožino postal eno osrednjih vprašanj širšega konflikta na Bližnjem vzhodu.

EU skrbi nova morebitna migrantska kriza

Po poročanju AP tudi EU razmišlja o možnih ukrepih za ohranitev odprte Hormuške ožine, vključno z razširitvijo pomorske misije European Union (npr. Operation Aspides) ali oblikovanjem koalicije držav za zaščito ladijskega prometa.

Hkrati EU od Donald Trump in Izrael zahtevata več jasnosti o ciljih in trajanju vojaških operacij proti Iranu, saj konflikt ogroža globalno trgovino, dviguje cene energije ter odpira tudi skrb zaradi morebitne migrantske krize.

Portal AOL pa poroča, da je britanski premier Keir Starmer v pogovoru z ameriškim predsednikom Trumpom poudaril, da je ponovno odprtje Hormuške ožine nujno za končanje motenj v svetovni pomorski trgovini.

Združeno kraljestvo preučuje različne možnosti za prispevek k varnosti plovbe skupaj z zavezniki, vendar pa vlada poudarja, da je najzanesljivejša pot do ponovnega odprtja ožine predvsem končanje konflikta z Iranom.