Glasno branje in pripovedovanje v ospredju letošnjega meseca skupnega branja

Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi meseca skupnega branja povedala predsednica Društva Bralna značka Slovenije Gaja Kos, je pobuda za deset minut branja nastala v duhu razmisleka, kaj bi lahko še storili za dvig in krepitev bralne kulture. Dejstvo je namreč, da je v zadnjih 20 letih število učencev, ki berejo za Bralno značko, upadlo. Velik upad se je zgodil predvsem med pandemijo covida-19, se pa krivulja sedaj nekoliko vzpenja, je dodala.

Pobudi, ki se zgleduje po podobnih projektih iz tujine, so se že pridružili Bralno društvo Slovenije, Andragoški center Slovenije in Javna agencija za knjigo.

V prvi fazi bo pobuda veljala predvsem za vrtce, osnovne in srednje šole ter fakultete, za naprej pa si pobudniki želijo, da bi to postala praksa tudi med odraslimi in bi med drugim zaživela tudi v domovih starejših občanov in podjetjih. Njihova želja je tudi, da ne bi bila omejena samo na mesec skupnega branja, ampak da bi postala vseslovenska redna praksa.

Letošnji mesec skupnega branja se bo začel s ponedeljkovim nacionalnim posvetom Branje za vse, ki ga v Cankarjevem domu pripravlja Bralno društvo Slovenije, in se bo osredinil na vključenost in inkluzijo pri branju ter različne vidike bralne kulture in pismenosti.

Nacionalni mesec skupnega branja tradicionalno spremlja tudi plakatna akcija Beremo skupaj, kjer k branju vabijo tako plakati kot drugo promocijsko gradivo. Ilustracija na letošnjem plakatu Beremo skupaj je delo Ančke Gošnik Godec iz knjige Ele Peroci Za lahko noč.

Nacionalni mesec skupnega branja poteka že vse od leta 2018. Vsako leto se je od takrat zvrstilo približno 800 dogodkov, toliko pa naj bi jih bilo tudi letos. Sicer pa mesec skupnega branja poteka pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

Podroben program dogodkov v okviru letošnjega meseca skupnega branja je dostopen prek povezave sta.si/qRkevE.

C. R., STA