Glasbeni »ne« vojni in nasilju

Navdih za naslov glasbenega projekta so našli v verzih partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha: Dol z vojno, nasiljem, krivico! Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Začutil bom dneva novega sij.

Pesem upora je, tako koordinator projekta Vladimir Buchwald, združila Slovence z obeh strani Pece, prebivalce Mežiške doline in Pliberka v dolini Podjune. Pevci in glasbeniki so v soboto gostovali v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na koncertu Za mir bom govoril, ki sta ga priredila Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, so zapeli moški pevski zbor Mežiški knapi, ki ga vodi Metka Dobnik, moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka pod taktirko Špele Mastek Mori in Pihalni orkester rudnika Mežica z dirigentom Luko Krofom na čelu. Dogodek je povezoval Ilija Ota.

Gostje s slovenske in avstrijske Koroške so se predstavili s skoraj dvournim programom, med katerim ni manjkalo partizanskih klasik, kot so Na juriš, Šivala je deklica zvezdo, Naša vojska, Pesem XIV. divizije, Hej, brigade, Hej, tovariši, Komandant Stane in Jutri gremo v napad.

Posebno bučen aplavz publike so požele avtorske priredbe borčevskih pesmi, pod katere se je podpisal Krof. Bilečanko je na primer reinterpretiral na bolj udaren, skorajda nekoliko divji način, pri čemer so uvodoma zabobnela tolkala, zbor pa je vseskozi ponavljal le prvi verz pesmi »sredi pušk in bajonetov«.

Glasbo so obogatili zgodovinski posnetki o medvojnem in povojnem dogajanju na avstrijskem Koroškem. Pričevalci so v intervjujih govorili o množičnem izgonu slovenskih družin s Koroške v nacistična taborišča v Nemčijo, ki se je pričel aprila 1942. Potem je bil tu oborožen odpor koroških partizank in partizanov, ki so se skorajda edini v tretjem rajhu z orožjem organizirano zoperstavili nacizmu.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.