Glas resničnega ljudstva: skoraj nihče ni pripravljen plačati davka za neprofitna stanovanja

Na platformi X je Tomaž Štih 3. februarja 2026 objavil anketo z vprašanjem: “Koliko davka na vaše stanovanje ste pripravljeni vsak mesec plačati za izgradnjo državnih neprofitnih najemnih stanovanj?” Odgovori so bili skoraj plebiscitarni. Kar 96,2 odstotka sodelujočih je odgovorilo, da niso pripravljeni plačati ničesar.  1,7 odstotka bi bilo pripravljenih prispevati med 100 in 300 evrov mesečno, 0,5 odstotka med 300 in 500 evrov, 1,6 odstotka pa več kot 500 evrov.

Na podlagi teh rezultatov je Tomaž Štih oblikoval pomenljivo ugotovitev, poimenovano kot Analiza ankete glasu ljudstva št. 47: “Ljudstvo večinoma ne podpira oz. ni pripravljeno plačati resnega programa državne gradnje neprofitnih najemnih stanovanj. Edini pripravljeni prispevati 500 €+ so tisti, ki 500 € tako ali tako nimajo.”

Anketa se sicer nanaša na aktualno razpravo o stanovanjski politiki, davkih in dejanski podpori javnosti za “ambiciozne državne intervencije“.

Čeprav anketa na omrežju X seveda ne more veljati za reprezentativen vzorec celotne populacije, njeni rezultati kljub temu razkrivajo pomemben politični signal: izrazit odpor do neposrednega finančnega bremena, povezanega z gradnjo neprofitnih stanovanj. Dvomi so prisotni predvsem od očitkov, da bi država gradila “stanovanja za migrante in lenuhe”, do splošnega nezaupanja v državno porabo, previsokih davkov in prepričanja, da bi morala vlada najprej izboljšati gospodarske pogoje, ne pa povečevati obremenitev lastnikov nepremičnin.

Foto: x

Lastniki stanovanj bi plačali davek za gradnjo neprofitnih stanovanj
Ta odpor sicer ni nastal v praznem prostoru. Spomnimo se, da je vlada Roberta Goloba večkrat javno razpravljala o uvedbi novega davka na nepremičnine, predvsem na drugo in vsako naslednjo nepremičnino. Del izkupička naj bi bil namenjen prav financiranju gradnje neprofitnih najemnih stanovanj. Po različnih ocenah bi tak davek ob 1-odstotni stopnji letno prinesel okoli 400 milijonov evrov, ob 2-odstotni pa celo skoraj milijardo. A že sama omemba takšnih zneskov je pri delu javnosti sprožila močan odpor, kar se zdaj zrcali tudi v Štihovi anketi.

Foto: Freepik

Stanovanjska politika je bila ena osrednjih tem aktualne koalicije že v predvolilnem času. Obljube so bile velike in ambiciozne. Tanja Fajon je govorila o 10 tisoč novih neprofitnih stanovanjih do leta 2030, Luka Mesec je šel še dlje z obljubo 30 tisoč stanovanj, premier Robert Golob pa je novembra 2022 napovedal gradnjo 20 tisoč stanovanj. S časom so se te številke začele krčiti, hkrati pa se je podaljševal časovni okvir njihove uresničitve.

Dejanski podatki danes potrjujejo, da so bili dvomi o realnosti teh obljub utemeljeni. Kot smo že pisali, je bilo v mandatu aktualne vlade zgrajenih, kupljenih ali drugače zagotovljenih 1918 novih najemniških stanovanj. Portal Info360 ob tem navaja, da se je 1338 stanovanj sicer začelo graditi med letoma 2022 in 2025, vendar bodo ta v uporabo predana šele v času prihodnjih vlad. Realizacija torej zaostaja ne le za obljubami, temveč tudi za minimalnimi pričakovanji, če naj bi Slovenija do leta 2030 res dobila več deset tisoč novih stanovanj.

Ko je postalo jasno, da prvotnih ciljev do leta 2030 ne bo mogoče doseči, je koalicija lani predstavila novo stanovanjsko strategijo, ki predvideva gradnjo 20 tisoč najemniških stanovanj v daljšem, desetletnem obdobju, ob skupnem vložku približno ene milijarde evrov. Gre za tišjo revizijo obljub, brez jasnega političnega priznanja, da so bile prejšnje napovedi nerealne.

Anketa tako ne pove le, kaj si ljudje mislijo o davkih, temveč tudi, kako globoko je nezaupanje do državnih projektov in kako krhka je družbena pogodba, na kateri temeljijo ambiciozne javne politike.

Sara Kovač