Glas ljudstva poziva ZD Ljubljana k preklicu sprememb dela zdravnikov

Civilna iniciativa Glas ljudstva poziva vodstvo Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, naj nemudoma prekliče spremembo načina dela zdravnikov. Menijo, da je odločitev slabo utemeljena in napačna ter da nobena količina administrativnih opravil ne more upravičiti tega, da bi osebni zdravnik vsak teden en delovni dan prenehal biti osebni zdravnik.

Iniciativa poziva tudi svet zavoda, Mestno občino Ljubljana, ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, naj zahtevajo odpravo novega načina dela zdravnikov.

V ZD Ljubljana namreč poskusno uvajajo nov način dela, in sicer bo zdravnik en dan tedensko namenil administrativnemu delu. Za zdaj sta vanj vključena dva družinska zdravnika, še en zdravnik pa je podal vlogo za vključitev v takšen način dela. V ZD Ljubljana trdijo, da se z novo organizacijo dela za paciente ne bo spremenilo nič.

V iniciativi Glas ljudstva pa trdijo, da sklicevanje na boljšo organizacijo dela ali na obilico administrativnih opravil ne more upravičiti trajnega zmanjšanja dostopnosti pacientov do njihovega osebnega zdravnika. Posebej problematično pa je, da si bodo zdravniki lahko administrativni dan izbrali na ponedeljek ali petek, s čimer nastane neprekinjena tridnevna prekinitev dostopnosti do osebnega zdravnika, so zapisali v sporočilu za javnost.

“Zagotovila, da se za paciente ne bo nič spremenilo, ker bodo zanje poskrbeli nadomestni zdravniki, ne zdrži zdravorazumske presoje. Nadomeščanje lahko deluje pri posameznih odsotnostih zaradi bolezni ali dopusta, ne more pa postati trajen organizacijski model,” je zapisal predstavnik iniciative Dušan Keber. Dodal je, da en zdravnik ne more kakovostno nadomestiti dela več kolegov.

Po njihovem mnenju je odločitev še manj razumljiva, ker so se administrativna bremena družinskih zdravnikov v zadnjih štirih letih zmanjšala, število družinskih zdravnikov pa povečalo. Hkrati ima Slovenija že danes med državami Evropske unije najmanjše število opredeljenih pacientov na zdravnika. “Težko je razumeti, zakaj bi prav v takšnih razmerah postala prva, ki bi pacientom še za eno petino časa odvzela njihovega osebnega zdravnika,” so zapisali.

Poudarili so, da pisanje receptov, urejanje bolniških staležev, pregled odpustnic, obravnava laboratorijskih izvidov, izdajanje napotnic in številna druga opravila niso odvečno birokratsko breme, ampak sestavni del zdravstvene oskrbe. Prava administracija pa je precej ožja kategorija, kamor sodijo različna poročila, statistike, obrazci za druge institucije in podobna opravila. “Tudi če bi bilo takšnih nalog bistveno več, kot jih je danes, to ne bi smelo biti razlog za uvedbo posebnega dneva brez pacientov.