2 hours ago
16
Tik pred volitvami je v ospredje stopilo vprašanje, ki bi moralo biti za vsako resno politično stranko samoumevno: kje je njen program? Objavljeno sporočilo podpredsednika vlade Mateja Arčona je odprlo vtis, da v Gibanju Svoboda bolj kot odgovor iščejo način, kako neprijetno temo zadržati stran od javnosti.
Ena napačna poslana vrstica, veliko večji problem
Včasih ena sama napačno poslana vrstica pove več kot dolga tiskovna konferenca. Prav to se je zgodilo v primeru dopisovanja med novinarko Suzano Kos in podpredsednikom vlade Matejem Arčonom. Ko je novinarka spraševala, kje lahko najde volilni program Gibanja Svoboda za prihajajoče volitve, je dobila vpogled v nekaj, česar očitno ni bila namenjena videti. Arčon je, misleč, da piše nekomu drugemu, zapisal: »Včeraj so nekateri spraševali, pa sem rekel, da je na spletu. Ma danes piše Suzana Kos meni, kje je program … da ne bo ona prva ven vrgla. Jaz ji sicer ne odgovarjam.« Ta stavek ni neprijeten le zaradi tona. Neprijeten je predvsem zato, ker odpira bistveno vprašanje: ali največja vladna stranka res nima javno dostopnega programa za leto 2026?
Program je temelj zaupanja, ne postranska malenkost
Volilni program ni nepomemben dodatek kampanji. To je osnovni dokument, s katerim stranka volivcem pove, kaj želi storiti, kako namerava voditi državo in po katerih prioritetah jo bomo lahko po volitvah merili. Če programa ni, ali pa je na spletni strani še vedno objavljen stari dokument iz leta 2022, potem ne manjka le datoteka. Manjka jasnost. Prav zato je zgodba tako občutljiva. Ne gre zgolj za komunikacijski spodrsljaj enega politika. Gre za občutek, da se pred volivci skriva nekaj, kar bi moralo biti najbolj javni del vsake kampanje.
Načeloma svojih komunikacij ne objavljam. A tale današnja s podpredsednikom vlade in Gibanja Svoboda je zabavna. Nimajo programa za volitve, boji se, da bom to dejstvo prva vrgla ven. In mi po pomoti še sporoča, da mi ne odgovarja
English (US)