Geološki zavod Slovenije praznuje 80 let delovanja

Geološki zavod Slovenije (GeoZS) bo z nocojšnjo slovesnostjo v Ljubljani obeležil 80 let delovanja. Ob obletnici želijo izpostaviti pomen geoznanosti za družbeni razvoj. Na prireditvi, na kateri bo častna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar, bodo podelili tudi Lipoldova priznanja in častni naziv zavoda.

Ob 80-letnici delovanja GeoZS njegov direktor Miloš Bavec kot osrednje sporočilo izpostavlja pomen znanosti za razvoj družbe. “V našem primeru to pomeni geoznanosti za razvoj družbe, torej raziskovanje zemeljskega površja in podpovršja z znanstvenimi metodami, s katerimi lahko podpiramo industrijo in državo pri bolj trajnostnem upravljanju prostora ter načrtovanju ukrepov,” je dejal za STA.

Ob tem izpostavlja, da smer razvoja raziskav na zavodu deloma določajo sami, pomembno vlogo pa ima tudi širše okolje, ki je geoznanostim trenutno izrazito naklonjeno. “Današnji izzivi so namreč tesno povezani z razumevanjem Zemlje,” je poudaril. Med ključnimi področji je izpostavil energetsko tranzicijo in zeleni prehod, vse večji pomen mineralnih in kritičnih surovin, vprašanja podzemne vode in oskrbe s pitno vodo ter geološke nevarnosti, kot so potresi, plazovi in onesnaženje. Pomemben del raziskovalnega dela po njegovih besedah predstavljajo tudi geokemijske raziskave in digitalna transformacija, vključno z razvojem digitalnega dvojčka podpovršja in prizadevanji za odprt dostop do geoloških podatkov.

Ob visokem jubileju zavod ne pripravlja le osrednje slovesnosti, temveč tudi vrsto spremljevalnih dejavnosti, s katerimi želijo svoje delo še bolj približati javnosti. Med drugim napovedujejo jesensko razstavo na Petkovškovem nabrežju v Ljubljani, kjer bodo slikovno predstavili svoje delovanje, na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani pa je že na ogled razstava z naslovom Mikrosvet Krasa, ki ponuja umetniški vpogled v mikrostrukturo kraškega kamna. Dogajanje ob obletnici bo dopolnila tudi geokemijska konferenca, ki bo sredi poletja potekala v Ljubljani.

“Veseli nas, da lahko raziskujemo naprej, da se naša dejavnost širi in da je v družbi vse bolj prepoznana kot relevantna. V prihodnost zato zremo z optimizmom,” je dodal direktor.

Geološki zavod za Slovenijo, današnji Geološki zavod Slovenije, so ustanovili maja 1946 predvsem zaradi potreb nastajajoče države po naravnih virih in upravljanja njihove rabe.

K njegovi hitri vzpostavitvi je prispevalo že obstoječe znanje, saj so študij geologije na ljubljanski univerzi uvedli leta 1919, strokovnjaki pa so na tem področju delovali že prej.

Zavod je v naslednjih desetletjih doživel več reorganizacij. Leta 1998 je postal javni raziskovalni zavod z današnjim imenom Geološki zavod Slovenije in je od takrat organiziran kot raziskovalni inštitut, ki temelji na znanstveni odličnosti in njenem prenosu v družbo.

GeoZS je danes, kot meni Bavec, primerljiv z najsodobnejšimi tovrstnimi ustanovami v Evropi in svetu, pomembno vlogo pa ima tudi pri prizadevanjih za trajnostni razvoj in zeleni prehod. Ti namreč temeljijo na dobrem poznavanju podpovršja, kjer se nahaja večina naravnih virov, energije in možnosti za razvoj infrastrukture.

“Dobro razumevanje Zemlje v najširšem smislu je ključnega pomena za blagostanje in dobro počutje ljudi. Naša vizija temelji na jasno začrtani strateški usmeritvi, da bomo še naprej krepili znanstveno odličnost v okviru nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov ter s premišljenim usmerjanjem stabilnega financiranja znanosti skrbeli za njene trajne in trdne osnove,” še poudarja direktor.