Gazprom ustavil dobavo plina v Avstrijo, oskrba Slovenije ni ogrožena

Ruska energetska družba Gazprom je danes zjutraj uresničila napoved in ustavila dobavo plina Avstriji, je za nemško tiskovno agencijo dpa potrdila tiskovna predstavnica avstrijske energetske družbe OMV Sylvia Shin. Avstrija je sicer že pred tem sprejela previdnostne ukrepe, ogrožena naj ne bi bila niti oskrba Slovenije s plinom.

Gazprom je uresničil petkovo napoved in danes do 6. ure zjutraj popolnoma ustavil dobavo zemeljskega plina avstrijskemu podjetju, je po navedbah tiskovne agencije Reuters potrdila tudi avstrijska državna agencija E-Control in ob tem dodala, da so cene in zaloge za avstrijske potrošnike stabilne.

Avstrija se je za razliko od večine drugih držav EU še vedno zanašala na ruski plin, katerega delež v skupni oskrbi je letos 80-odstoten. “Zdaj smo si zagotovili druge potencialne oskrbovalne poti. Tudi v primeru ruske prekinitve dobav plina domovi niti letošnjo niti prihodnjo zimo ne bodo mrzli,” je v petek zagotovil vodja E-Control Alfons Haber.

Sinoči se je z zapisom na družbenem omrežju X odzval tudi avstrijski kancler Karl Nehammer. “Pozimi nihče ne bo zmrznil in nobeno stanovanje ne bo mrzlo,” je zagotovil. Danes pa je Nehammer na X zapisal: “Avstrija je na ustavitev dobave ruskega plina dobro pripravljena. Skladišča so pripravljena in napolnjena. Država ima tudi strateške rezerve, ki bodo nadomestile morebitne primanjkljaje. Ne bomo se pustili izsiljevati.”

Negotovost glede dobave ruskega plina Avstriji se je znova povečala ta teden, potem ko je arbitražno sodišče avstrijski energetski družbi OMV, ki je delno v državni lasti, v sporu z ruskim Gazpromom prisodilo 230 milijonov evrov poplačila. OMV, ki je nameraval ta znesek poravnati s pobotom pri prihodnjih dobavah plina iz Rusije, je po navedbah dpa pričakoval Gazpromovo ustavitev dobave.

Po navedbah OMV naj bi Avstrija našla druge dobavitelje, Haber pa je v petek dejal, da so skladišča več kot 90-odstotno napolnjena.

Kot navaja dpa, naj bi si Avstrija alternativni plin zagotovila z Norveške, iz lastne proizvodnje v Avstriji ali v obliki utekočinjenega zemeljskega plina prek Italije ali Nemčije.

Vloga Avstrije je na energetskem trgu pomembna tudi zaradi trgovalne točke VTP. Gre za veliko plinsko vozlišče Baumgarten na vzhodu države, prek katerega plin prejema tudi Slovenija. Iz Avstrije je naša država po podatkih Agencije za energijo lani prejela 68,3 odstotka vsega uvoženega plina.

Največji trgovec Geoplin tveganj za oskrbo Slovenije sicer ne vidi, dopušča pa možnost kratkoročnega skoka cen. “Cene na osrednjih evropskih plinskih vozliščih že dalj časa odražajo višjo premijo za kupljen in prodan plin. Ta med drugim izhaja tudi iz geopolitičnih dejavnikov, ki vplivajo na morebitne motnje v dobavi, vključno z možnostjo popolne ustavitve ukrajinskega tranzita,” so za Forbes Slovenija v petek povedali v Geoplinu.