Ganljive zgodbe družin z nedonošenčki: “Po treh tednih, ko smo mislili, da smo na zeleni veji, je dvakrat nehala dihati …”

51 minutes ago 15

Ob svetovnem dnevu nedonošenčkov so v mariborski porodnišnici sprejeli več družin, v katerih so otroci, ki so se v tej porodnišnici rodili. Skupno jim je to, da so se rodili prehitro. Njihove mame so nam zaupale ganljive zgodbe o rojstvih in prvih dneh, tednih, mesecih boja za življenje.

Srečanje jim veliko pomeni

Prav zaradi tega, ker spomini na prve dni, tedne in mesece ostajajo živi, ker so bili polni strahu, negotovosti, na drugi strani pa upanja, jim tako srečanje pomeni veliko. »Spomniš se, skozi kaj si šel, kaj si moral prestati, pač so neke emocije,« nam je povedala ena od mamic, ki ima še živ spomin na prve tedne: »Šli smo čez težko obdobje, tako da niso ravno najlepši spomini, čeprav se pozabi, pač ko je, ko izveš, da je pač vse v redu, pa mine čas.«

 

Hvaležni za vsako pomoč

Druga mama pa je povedala še vtise njihove družine: »Ta dan nam ogromno pomeni. Za te male borce, ki se borijo. Dosti to pomeni. Sploh nam staršem.« In tudi ona se bo za vedno spominjala prvih tednov življenja svojega otroka, saj so bili prestrašeni in na trnih dober mesec dni. Na koncu je bilo vse v redu. In hvaležni so vsakomur na oddelku, vsem, ki so skrbeli, da bo otrok v redu. Tudi zato so ob svetovnem dnevu nedonošenčkov prišli v mariborsko porodnišnico. Namreč, da izrazijo hvaležnost, je dejala.

35 dni v inkubatorju, dvakrat je nehala dihati …

Tretja mama je povedala ganljivo zgodbo o tem, kako sta bili s hčerko dva meseca v bonišnici, kar 35 dni je bila deklica v inkubatorju, »ker se je prve tri tedne borila za življenje, tako da je bilo grozno. Ja, in tudi njen karakter je v bistvu še zdaj trmast, kar pravijo, da je pri nedonošenčkih tako. In jaz mislim, da če ne bi bili trmasti, ne bi ‘izborbali’ te borbe, ki je bila na začetku zelo težka. Vsak gram, ki je bil pridobljen, vsaka kapljica, vsak mililiter. Erika tudi ni imela trombocitov, tako da vsakič, ko je bil en trombocit več, sva midva bila ful vesela. Ampak ja, potem po treh tednih, ko smo pa mislili, da smo na zeleni veji, je dvakrat nehala dihati, tako da je potem bil spet en šok. Ampak zdaj pa je zdrava, vesela, nagajiva, dvoletnica in pol, tako da je super«.

Nedonošenčki imajo na začetku velikokrat težave tudi po odpustu iz bolnišnice

Teja Senekovič Kojc, vodja enote za neonatologijo v mariborski porodnišnici, je povedala, da gre nedonošenčkih »za dolgotrajne hospitalizacije, velikokrat tudi za veliko težav različnih organskih sistemov. In ti nedonošenčki imajo praviloma težave tudi naprej po odpustu iz porodnišnice, so vodeni v razvojnih ambulantah, kjer so multidisciplinarno obravnavani. Gre za relativno majhno skupino otrok, ampak zelo ranljivo in ki zahteva multidisciplinarni tim«.

V mariborski porodnišnici letno obravnavajo med 150 in 200 v mariborski porodnišnici. Letos jih je bilo že 159 do današnjega dne, tako da pričakujejo do konca leta številko okrog 170.
Za obravnavo nedonošenčkov imajo ustrezno opremo, želijo pa si več: »Nikoli ni dovolj, sploh ker imamo zadnje mesece kar velik obrat nedonošenčkov, tako da si zelo želimo podpore sponzorjev in seveda vseh odločevalcev, ki namenjajo sredstva za neonatologijo.«

Na svetovni dan nedonošenčkov so spustili v zrak vijolične balone

Svetovni dan nedonošenčkov so obeležili prav na poseben način. Povabili so družine z nedonošenčki, jim pripravili sprejem, fotokotička, nekaj animacije, tudi s poslikavo obraza. Nenazadnje so prisluhnili petju in govorom. Pripravili so tudi mnjšo pogotitev, pokazali so tudi izdelke prostovoljk, kvačkaric, ki za male borce in boorke kvačkajo in pletejo prikupne hobotnice, kape in copatke.

Sledil je še spust vijoličnih balonov. Prav z njim so pokazali, da jim ni vseeno za nedonošenčke, ampak da želijo še naprej skrbeti zase in družinam pokazati, da niso same. Senekovič Kojc je ob tem povedala: »To so baloni, ki na nek način simbolizirajo krhkost in hkrati trdoživost naših nedonošenčkov in opozarjajo na probleme, ki se pojavljajo pri družinah, ki imajo nedonošenčka. Pogosto se na to pozablja, da družine potem ostanejo večinoma same in ogromno sredstev porabljajo za logopedsko obravnavo, nevrofizioterapijo in podobno.«

Sami jih še naprej spremljajo. Ob tokratnem srečanju se je videlo, da se poznajo z medicinskimi sestrami in drugim osebjem. »Tako, gre za dolge hospitalizacije. S temi starši smo dobro seznanjeni, jih poznamo, vračajo se naprej tudi potem še v našo neonatalno ambulanto na ultrazvočne preiskave. To pomeni, da smo vsaj pol leta v stiku, zato nas dobro poznajo.«

 

The post Ganljive zgodbe družin z nedonošenčki: “Po treh tednih, ko smo mislili, da smo na zeleni veji, je dvakrat nehala dihati …” appeared first on Lokalec.si.

Read Entire Article