Galimberti: Človeka oblikuje okolje, ki ga obdaja

Na petkovem večeru v opernem gledališču Verdi se je znanost prepletala s filozofijo in antropologijo. Organizatorji znanstvenega festivala Trieste Next se namreč prav dobro zavedajo, da je treba na znanost gledati iz različnih zornih kotov. Zato so na prireditev povabili ugledna gosta.

Grško-britanski arheolog in antropolog z Univerze v Oxfordu Lambros Malafouris je predaval o odnosu med možgani, telesom, okoljem in predmeti, ki oblikujejo našo identiteto. Koncept resnice skozi zgodovino pa je predstavil filozof in psihoanalitik Umberto Galimberti. Slednji je prepričan, da jezik, ki ga uporabljamo, spreminja našo percepcijo realnosti.

Malafouris je spregovoril o svoji knjigi People are strange (Ljudje so čudni). V njej avtorja zanima, kako se je pri človeku razvilo zavedanje samega sebe. Pri tem opozarja, da človekovega mišljenja ne moremo razložiti samo z delovanjem možganov. Na to, kako razmišljamo in doživljamo sebe, vplivajo tudi naše telo, predmeti, ki jih uporabljamo, drugi ljudje in okolje, v katerem živimo. Ko je na primer človek izdeloval orodje iz kamna, ni šlo le za to, da je uresničeval že izdelano zamisel: tudi stik s kamnom in njegovo oblikovanje sta vplivala na njegovo mišljenje in dejanja.

Da človeka v resnici oblikuje okolje, ki ga obdaja, je prepričan tudi Galimberti. Pri razmišljanju o resnici je začel pri Platonu, za katerega svet, ki ga vidimo okoli sebe, ni v celoti resničen. Prava resničnost naj bi bila v svetu idej, svetu nad našim vidnim svetom. Skozi zgodovino se je ta pogled spreminjal, danes pa po Galimbertijevem mnenju na resnico vse bolj gledamo skozi vprašanje, ali nekaj deluje in prinaša rezultate, pri čemer ni več najpomembnejše, ali je nekaj resnično, ampak, ali je učinkovito. V svojem govoru se je filozof dotaknil tudi krščanstva in njegovega pogleda na človeka ter naravo. Po Galimbertiju je judovsko-krščanska tradicija človeka postavila v privilegiran položaj in naravo razumela kot stvarstvo, ki mu je dano v obvladovanje. Človek je dobil občutek, da ima pravico naravo podrejati svojim potrebam, tehnika pa mu je omogočila, da je to počel v vse večjem obsegu. Galimberti zato v razvoju tehnike vidi tudi sredstvo uničevanja narave.