Fulvia Zudič: Z razstavo Izhlapevanje je želela iztrgati pozabi vsaj delček solin

Ko je Fulvia Zudič prišla na svet, jo je mama pripeljala domov, položila v voziček na terasi in tam je preživela otroštvo. V njenih otroških spominih sta balkonček in lesena klop, na njej poleg nje sedita dedek in sestra, vsi trije pa občudujejo prostrano ravnino, razdeljeno na kvadrate. Fulvia zato rada reče, da je imela soline na krožniku, saj so bile tako zelo blizu. Ko so se preselili na Parecag, kjer je nastal tudi pričujoči pogovor, so se nekoliko oddaljile, a jih je zato videla še več in še bolje. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo našle pot do njenega srca. Tam so se naselile neopazno, neslišno, potihoma, tako da niti sama ni slutila, kdaj so se ukoreninile vanjo.