Francija nasprotuje uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini

Francija nasprotuje uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje evropske vojaške porabe v podporo Ukrajini. Zaseg ruskih sredstev in njihova uporaba bi bila v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, je danes dejal minister za gospodarstvo Eric Lombard. Da bi to pomenilo veliko tveganje, opozarjajo tudi drugi člani francoske vlade.

“Stališče Francije je, da ta ruska sredstva (…) pripadajo predvsem ruski centralni banki,” je dejal Lombard za francoski radio France Info.

Dodal je, da sredstva za evropsko financiranje vojaške pomoči Ukrajini ne morejo izhajati iz “zaseženega premoženja”, saj bi bilo to “v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, ki sta jih podpisali Francija in Evropa”.

Tudi francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je danes za televizijo France 2 opozoril, da bi zaseg tega premoženja lahko ustvaril “gospodarski precedens” in povzročil previdnost pri vlagateljih.

Zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je v ponedeljek v parlamentu dejal, da bi zaplemba teh sredstev predstavljala preveliko finančno tveganje za evroobmočje in za Evropsko centralno banko, kar bi oslabilo države članice EU v času, ko morajo biti čim močnejše, da podprejo Ukrajino proti ruski agresiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predlog o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja sproža v Evropi številne pomisleke, pri čemer Velika Britanija že dolgo podpira ta ukrep, medtem ko je Francija veliko bolj zadržana.

Več kot 200 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, bi pomagalo zapolniti ogromno vrzel v obrambnih proračunih v času, ko si Evropa prizadeva okrepiti svojo vlogo pri obrambi Ukrajine, medtem ko ameriška podpora Kijevu pod predsednikom Donaldom Trumpom slabi, dodaja AFP.

Bela hiša je sicer v ponedeljek sporočila, da bodo ZDA prekinile vojaško pomoč Ukrajini.

Države članice EU že uporabljajo prihodke od upravljanja zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč pri oboroževanju Ukrajine in financiranje njene povojne obnove, kar znaša med 2,5 in tremi milijardami evrov na leto.