France Dejak: Prihajali so znani in neznani partizani ter nas pretepali [11]

Prosili smo vode, prosili, naj vezi razrahljajo, ker sicer naše roke ne bodo sposobne nobenega dela več. Toda ni bilo ne milosti ne vode, samo batine. Povedali so nam tudi, da rok ne bomo več potrebovali. To čakanje je trajalo okrog uro in pol, bilo pa je strašno: izstradani, žejni in pretepeni, nečloveško zvezani smo čakali kot klavna živina, kdaj bo z nami končano.