FOTO in VIDEO: (INTERVJU) Peter Sitar: Šport mu je dal vse – danes to vrača naprej kot pedagog in mentor

V oddaji Pomladni pogovori smo gostili Petra Sitarja – nekdanjega vrhunskega alpskega smučarja, prejemnika Bloudkovega priznanja za prispevek k razvoju športa, športnega pedagoga in predvsem človeka, ki še vedno živi šport z istim žarom kot nekoč. Pogovor je bil topel, iskren in poln modrosti, ki jih lahko slišimo le od nekoga, ki je šport doživel z obeh strani – kot tekmovalec in kot pedagog.

Začetki v Ribnici na Pohorju

Na vprašanje, kako se je vse skupaj sploh začelo, Peter z nasmehom odgovori: “Verjetno bi moral tukaj sedeti moj oče ali stari starši. Moji prvi koraki na smučeh so bili kar za skednjem pri starih starših v sadovnjaku v Ribnici na Pohorju. Tam sem kot otrok cele dneve ‘štampfal’ v hrib in se spuščal dol. Zime so bile prave, sneg je bil skoraj samoumeven.”

Oče je bil funkcionar v smučarskem klubu Branik, nekaj časa celo predsednik. Lokacija, vzdušje in družinska podpora so ustvarili popolne pogoje, da je Peter zrasel v smučarja. “Izjemno sem hvaležen staršem, da so mi dali to priložnost,” poudarja.

Smučarsko udejstvovanje pri sedmih letih

“Spomnim se, da sem kot drugošolec, star sedem let, po pouku sam hodil domov, se preoblekel, dal smučarske čevlje v nahrbtnik, smuči in palice pa v roke in se z avtobusom številka 6 peljal na trening. V temi sem se potem vračal domov. Danes bi si tak prizor težko predstavljali.”

Maribor je imel srečo – hrib pred nosom, odlične pogoje, močan klub in vrhunske trenerje. “Strmina naredi smučarja,” pravi Peter. “Mi smo trenirali na strmini ob gondoli, kjer se je začel svetovni pokal.”

Od slaloma do hitrosti – in padca pred olimpijado

Peter je začel v tehničnih disciplinah, a ga je sčasoma vedno bolj vleklo v hitrostne vode. “Vožnje iz vrha Pohorja v dolino so negovale ta občutek za hitre zavoje,” pravi. “Tik pred olimpijado v Sarajevu sem si že skoraj zagotovil nastop, a se mi je zgodila nesreča. Padci so del športa.”

Takrat je bilo smučanje usmerjeno v en sam cilj – nastop na velikem tekmovanju. Danes pa se, kot pravi, zdi, da šteje le medalja. “Če si četrti ali peti na olimpijskih igrah, si kar malo ‘luzer’. To je zgrešeno. Vsak, ki se ukvarja s športom, je zmagovalec – vsak zase, vsak na svojem hribu.”

Najljubši spomini in največji uspehi

Na vprašanje, na kateri rezultat je najbolj ponosen, Peter izpostavi mednarodno tekmovanje na Starem vrhu, pokrovitelj tekmovanje je takrat bil Džemal Bijedić, Peter Sitar pa je kot pionir osvojil naslov najboljšega smučarja Jugoslavije. “Takrat sem dobil velik lesen pokal. To mi je ostalo v zelo lepem spominu.”

Težkih trenutkov je bilo seveda več, a Peter poudarja: “Zelo zgodaj sem se naučil res dobro smučati, morda celo preveč tehnično. Včasih je bilo težko pokazati tisto športno drznost – dati vse od sebe, do zadnje kaplje znoja, kot to počnejo recimo kolesarji.”

Kritičen pogled na sodobno smučanje

Peter danes deluje tudi kot strokovnjak na področju smučanja, in ni ravno zadovoljen s smerjo, v katero se ta šport razvija. “Smučarske proge so postale prelahke. Postavljajo jih trenerji brez pravih tekmovalnih izkušenj. In namesto resnih treningov je pomembnejši le še urnik – da se gre nekam, ne pa, kaj se tam naredi.”

Kritičen je tudi do komercializacije klubov, pomanjkanja zagnanosti in sistemske podpore. “Mi smo imeli v Mariboru močan klub, vse je temeljilo na prostovoljstvu in zanosu. Danes se je to izgubilo.”

Vloga staršev – ključno in neprecenljivo

Peter veliko pozornosti posveča vlogi staršev. “Starši smo tisti, ki damo otrokom prvi odnos – do gibanja, prehranjevanja, higiene, in tudi do športa. Ni dovolj, da rečemo: ‘Ne bom njegov taksist.’ Če ne boš ti, kdo pa potem?”

Njegova lastna sinova sta bila uspešna v tenisu, študirala in zdaj delata v ZDA. “Z ženo sva ju ves čas podpirala. Ko sta bila na treningu, sva tudi midva igrala tenis. Male stvari ustvarjajo velike spomine.”

Mladi danes: manj motivacije, več pričakovanj

“Otroci danes šport dojemajo drugače. Motivacija je manjša, cilji pa pogosto preveč materialni,” pravi. “Šport ni investicija, je odnos. Moraš uživati v njem. Igrati odbojko zato, ker znaš lepo podati. Zadeti koš, ker znaš ciljati. Te stvari se začnejo na dvoriščih, ki jih danes vse manj uporabljamo.”

Peter Sitar nas v pogovoru opomni, da šport ni le rezultat, temveč predvsem proces – učenje, disciplina, vztrajnost, odnos. In čeprav se časi spreminjajo, so vrednote, ki jih šport prinaša, večne. Zato se danes trudi te vrednote predajati naprej – z isto strastjo, kot jih je nekoč živel na snegu.

Celoten pogovor pa si lahko ogledate spodaj.

The post FOTO in VIDEO: (INTERVJU) Peter Sitar: Šport mu je dal vse – danes to vrača naprej kot pedagog in mentor appeared first on Lokalec.si.