.png)
3 hours ago
8
ARTICLE AD
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih osmih mesecih letošnjega leta znašal okoli milijardo evrov, medtem ko je bil v enakem obdobju lani skoraj izravnan. Po veljavnem proračunu je bilo povečanje primanjkljaja predvideno, do konca leta pa naj bi ta znašal približno 1,9 milijarde evrov, kar je precej več kot lani, ko je znašal okoli 200 milijonov evrov, je v mesečni informaciji zapisal Fiskalni svet.
Po pojasnilih sveta je “letošnje povečanje primanjkljaja izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema”. Prihodki se po njihovih ocenah ne povečujejo več, saj se gospodarska aktivnost umirja, dodatno pa upadajo prihodki iz evropskih sredstev.
Interventni ukrepi letos na saldo državnega proračuna nimajo večjega vpliva. “Ukrepi za sanacijo poplav so v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri, ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje pa so se lani iztekli,” so poudarili.
Priprava proračunov za leti 2026 in 2027 je v zaključni fazi. Vlada mora predloge proračunskih dokumentov do konca septembra poslati v oceno Fiskalnemu svetu in nato v sprejetje Državnemu zboru. Svet ob tem opozarja, da trenutni podatki nakazujejo odstopanja pri realizaciji letošnje porabe od veljavnega proračuna.
“Realistična osnova za pripravo proračuna: izkušnje zadnjih štirih let kažejo, da so bili proračunski odhodki brez interventnih ukrepov v povprečju približno 750 milijonov evrov nižji od ocen, ki so bile podlaga sprejetih proračunov za naslednje leto. Ta razlika torej ni posledica naslavljanja posledic različnih šokov z interventnimi ukrepi – kot prikazujejo vlade – temveč odraz neustreznega načrtovanja redne javne porabe,” opozarja Fiskalni svet.
Ob tem dodajajo, da ima nerealistično načrtovanje porabe več negativnih posledic. “Precenjevanje načrtovane porabe prinaša številne težave: zmanjšuje verodostojnost in dolgoročno slabi zaupanje v državni proračun kot osrednji dokument ekonomske politike; spodbuja manj odgovorno porabo, saj omogoča porabo vnaprej načrtovanega ‚viška‘ za ad hoc projekte; otežuje prikaz dejanske slike razpoložljivih in potrebnih sredstev, kar lahko vodi v neustrezne odločitve ekonomske politike ter slabi dolgoročno načrtovanje in prelaga resno razpravo o dolgoročnih izzivih na prihodnje vlade.”
Po njihovih besedah bi moralo biti “proračunsko načrtovanje previdno in zagotoviti prostor za odziv na morebitne manj ugodne makroekonomske razmere. V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno tudi za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja”.
Foto: Pixabay/Fotoblend
Morda vas zanima tudi
Objava Fiskalni svet opozarja: Primanjkljaj državnega proračuna do avgusta milijarda evrov je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)