Finski predsednik Stubb ne vidi konca vojne v Ukrajini pred pomladjo

Finski predsednik Alexander Stubb opozarja, da v Ukrajini do pomladi ni pričakovati premirja, zato morajo evropski zavezniki kljub korupcijskemu škandalu v Kijevu nadaljevati s podporo. V pogovoru za Associated Press je poudaril, da bo Evropa v prihodnjih mesecih potrebovala precej “sisu” – vztrajnosti, odpornosti in poguma – saj se Rusija še naprej poslužuje hibridnega vojskovanja in informacijske vojne po celini. Stubb je še povedal povedal, da je postal pomembni posrednik med Zelenskim in Trumpom. 

Kot voditelj države, ki si z Rusijo deli 1.340 kilometrov meje, ter eden ključnih posrednikov med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, Stubb dobro razume, kaj je na kocki.

Zgodovinska izkušnja in “sisu” kot vodilo

V 40. letih prejšnjega stoletja je Finska po dveh vojnah proti Sovjetski zvezi izgubila približno 10 odstotkov svojega ozemlja in se morala zavezati k vojaški nevtralnosti. A izgube bi lahko bile precej večje, če finski vojaki ne bi izkazali izjemnega “sisu” in Sovjetom zadali hudih izgub, kljub veliki številčni premoči.

Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 je Finska nevtralnost opustila in stopila v NATO. Stubb to zgodovino uporablja kot argument pri pogovorih s Trumpom, s katerim imata dolgoletne osebne stike in sta večkrat igrala golf.

“Če mi sprejme eno od desetih idej, je to že dobro,” je dejal.

Korupcijski škandal v Kijevu

Stubb meni, da mora Zelenski hitro ukrepati glede domnevnih podkupnin in poneverb, saj takšne zgodbe koristijo Rusiji. A kljub temu poziva evropske države, naj še okrepijo finančno in vojaško podporo, saj Rusija na fronti postopoma napreduje.

Corruption Scandal Prompts Major Resignations in Government of Ukraine https://t.co/eJn0dewdKL

— Breitbart London (@BreitbartLondon) November 14, 2025

“Nisem preveč optimističen glede premirja ali začetka mirovnih pogovorov letos. Dobro bi bilo, če bi se kaj premaknilo do marca,” pravi.

Po njegovi oceni bodo ključne tri teme: varnostna jamstva za Ukrajino, obnova njenega gospodarstva in razreševanje sporov glede ozemlja.

Pritisk na Rusijo in uporaba zamrznjenih sredstev

Stubb poudarja, da morajo Trump in evropski voditelji povečati pritisk na Vladimirja Putina, ki po njegovih besedah “želi Ukrajini odreči neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost.”

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski (levo) posluša finskega predsednika Aleksandra Stubba (2-levo) med srečanjem v okviru vrha Koalicije voljnih v Elizejski palači v Parizu (foto: epa)

Kot orodje omenja več sto milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev v Evropi, ki bi jih lahko uporabili kot jamstvo za financiranje Ukrajine, ter povečanje vojaškega pritiska.

Pozdravlja Trumpovo odločitev, da oktobra sankcionira ruska energetska velikana Lukoil in Rosneft, a obenem meni, da je treba Ukrajini omogočiti še več zmogljivosti za napade na rusko vojaško-industrijsko infrastrukturo.

Trump je medtem zavrnil ukrajinsko prošnjo za rakete Tomahawk dolgega dosega, Kijev pa z ZDA še vedno poskuša doseči dogovor o dodatnem orožju.

Raketa Tomahawk (Foto: epa)

Zastala srečanja in diplomatski premiki

Trump je oktobra načrtoval srečanje s Putinom v Budimpešti, a ga je nenadoma odpovedal. Po pogovoru med ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je postalo jasno, da “se diplomatsko Rusi niso premaknili niti za centimeter,” pravi Stubb.

“Imeli so priložnost, pa so jo zapravili,” dodaja.

Po njegovih besedah Trump pogosto niha med približevanjem Putinu in pritiskom nanj, podobno tudi v odnosu do Zelenskega. Stubb to rešuje s potrpežljivostjo in sprejemanjem realnosti.

Vloga mediatorja med Trumpom in Zelenskim

Stubb je v prednosti pred drugimi evropskimi voditelji, saj je mladost preživel v ZDA kot štipendist v golfu. Marca sta s Trumpom preživela sedem ur na igrišču, kar je okrepilo njun odnos.

“Mi razlagamo predsednika Trumpa predsedniku Zelenskemu in obratno,” pravi.

Ko gre za pogovore s Putinom, pa mora po njegovem mnenju pred javnost stopiti samo ena oseba – Trump. EU neposrednega kanala s Kremljem ne bo odpirala.

Ruski hibridni napadi po Evropi

Več evropskih držav se je v zadnjih mesecih soočalo z vdori ruskih dronov, bojnimi letali ter domnevno obsežno sabotažno mrežo. Rusija po Stubbovih besedah ne vodi zgolj vojne v Ukrajini, temveč hibridno vojno po Evropi.

“Meja med vojno in mirom je zabrisana,” opozarja.

Ruski napadi vključujejo požige, vandalizem in propagando, cilj pa je ustvariti kaos in paniko.

Uničeno stanovanje v Kijevu (Foto: AFP)

Po Stubbu se je na grožnje mogoče odzvati le na en način:

“Bodite hladnokrvni, mirni, zbrani in imejte malo tistega finskega ‘sisu’*.”

* Beseda sisu, ki jo finci uporabljajo že skoraj 500 let, je skorajda neprevedljiva. Pomeni nekaj podobnega kot notranja moč. Finci so prepričani, da se sisu skriva v vsakem človeku, označuje pa odločnost, pogum, hrabrost, moč duha, tudi nekaj trme

I. K.

The post Finski predsednik Stubb ne vidi konca vojne v Ukrajini pred pomladjo first appeared on Nova24TV.