ARTICLE AD BOX
Je Zoran Klemen iz Hrastnika Zoran ali Klemen? Za vse, ki ga poznajo, a teh ni malo, dileme ni. To pa ni edino vprašanje, ki se poraja, ko Zorana prvič srečate. Je gasilec, planinec, fotograf, kinooperater ali pa avtomehanik?
Zoran, ki letos šteje 98 let, je rojen Hrastničan. Ponosno pove, da izhaja iz družine staroselcev, torej iz “starega Hrastnika”. Tam je kot otrok dneve preživljal z dedkom, ki ga je marsičesa naučil. Dedek je veliko bral in veljal za naprednega človeka. Že v tistih časih je bilo zaradi rudnika veliko plazovitega zemljišča, kar je povzročalo škodo. Tudi domačiji Zoranovega dedka ni bilo prizaneseno.
»Nekega jutra se je dedek odpravil v hlev in tam na sredini našel veliko luknjo, v kateri je na verigi viselo govedo, ki ga je tako dočakala žalostna smrt. Dedek je dogodek prijavil in prišla je komisija. Na poti se je pri nekem kozolcu na Brnici vdrla zemlja in člane komisije zelo prestrašila. Komisija je po ogledu zaključila, da do tedaj vzorna kmetija ni več primerna za življenje. Rudnik jim je dodelil dve opuščeni kmetiji na Dolu. Pridne roke so ju kmalu spremenile v eno, veliko in zgledno kmetijo,« zagledan v preteklost pripoveduje Zoran.
Ko je Zoran hodil v osnovno šolo, je z očetom po pouku obiskoval telovadbo. Enkrat je v telovadnico prišel kinooperater z velikimi črnimi škatlami. Hotel je pogledati najnovejši film, ki ga je pravkar dobil. Za mlade je bilo to nekaj zelo zanimivega, še posebno za Zorana, ki ga je tehnika vedno zanimala. Ogromni kolobarji, ki se hitro vrtijo in žive slike!
Ko je radovedno pogledal v kabino, ga je kinooperater povabil, da “premota” film. Na Zoranovo veliko veselje je bil spet povabljen tudi dan kasneje …
»Od takrat sem zaljubljen v filmsko tehniko. Ko sem pridobil več praktičnega znanja, sem šel v Ljubljano, kjer sem v Unionu naredil kino operaterski izpit. 75 let sem filme predvajal v Hrastniku in na Dolu. O, kake vrste so bili, obisk je bil neverjeten. Večkrat se je zgodilo, čeprav je bilo več predstav čez dan, da je vstopnic zmanjkalo. Te predstave so bile eden od glavnih dogodkov v Hrastniku,« se spominja Zoran Klemen.
Ko se je leta 1941 zgodila okupacija, Sokoli niso dovolili, da bi Nemci uporabljali slovenske projektorje. Pa so Nemci čez čas kupili vse novo. Po priporočilu znanca je Zoran spet predvajal filme, tudi po štiri na dan. Nemški filmi za mladino so bili poučni.
Kinoprojektor je moral zamenjati za puško. Živo se spominja srečanja z belogardisti, ki se je na srečo dobro končalo. Zorana, izučenega v kovinarski stroki, so poslali najprej v bližino Dolenjskih toplic, potem pa v Črnomelj, kjer je že bilo kar nekaj Hrastničanov. Pot ga je peljala naprej v Bazo 20 v Kočevskem rogu, kjer je nekaj časa bilo vodstvo političnega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. To so bili člani Izvršnega odbora in Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in Protifašističnega sveta narodne osvoboditve (AVNOJ), Komisije za agitacijo in propagando, uredniki časopisov, tehnično osebje in drugi. Skupno je v 26 barakah živelo okoli 180 prebivalcev. Zoran je tu kot strojnik skrbel za stroje v največji partizanski tiskarni.
Sicer pa sta z bratom imela delavnico, in skrbela za vozni park v Splošnem trgovskem podjetju Hrastnik. Zoran je vedno bil vsestranski, dvajset let je delal tudi v steklarni v nabavi, prosti čas pa preživljal kot gasilec, planinec, fotograf … tako kot pri predvajanju filmov se je vsaki stvari vedno intenzivno posvetil.
Tudi legendarnega Tineta Lenarčiča, sošolca iz meščanske šole, planinskega tovariša, ki je tudi aktivno sodeloval pri izgradnji koče na Prehodavcih, se Zoran rad spominja. Skrbno čuva vse njegove knjige.
Letos so praznovali sedemdeset let od odprtja Zasavske koče, ki jo upravlja Planinsko društvo Radeče. Le kakšno bi bilo praznovanje brez Zorana Klemna, edinega še živečega planinca, ki je aktivno sodeloval pri izgradnji koče?
»Še vedno se rad sprehajam, a gore mi v teh letih niso več dostopne. Pa so se planinci odločili, da me vseeno spravijo do koče. S Pokljuke so me prepeljali na Prehodavcev s helikopterjem,« z navdušenjem pripoveduje Zoran. »Sedel sem spredaj pri pilotu. Od pogleda navzdol me je na začetku malce zmrazilo. Potem pa sem užival ob pogledu na planine, ki sem jih prvič videl od zgoraj.«
»Ko sem še hodil vsako leto na Triglav, sem vedno pripravil kratek recital, pa letos na Prehodavcih tudi,« se smeji Zoran in potem nam zrecitira pesem o dolskih gostilnah.
75 let je Zoran v Hrastniku predvajal filme. Film in fotografija pa nista daleč narazen in sta še vedno prisotna v njegovem življenju: »Rad fotografiram in veliko snemam, predvsem filme o gorah, ki jih potem ob različnih priložnostih tudi javno predvajam.«
Zasavska koča: Zoranov pogled 70 let nazaj
The post Filmske projekcije, ki jih je vrtel pred več kot 70 leti, so bile eden glavnih dogodkov v Hrastniku appeared first on ZON.