Tujerodni sršen

Škodljivi azijski sršen je že pri naših sosedih, v Sloveniji ga še niso opazili

Andraž Zupančič
30. 4. 2024, 19.40
Deli članek:

Vedno bolj povezan svet ter prevoz ljudi in dobrin so olajšali pot različnim živalim in rastlinam, da so se razširile tudi tja, kamor ne bi smele. S svojim delovanjem namreč lahko ogrozijo ali celo uničijo avtohtone vrste in s tem porušijo že tako občutljivo naravno ravnovesje. Ena večjih groženj našim čebelam je azijski sršen.

Profimedia
Azijski sršen je nekaj manjši od našega, a veliko bolj agresiven.

Azijski sršen ali vespa velutina je vrsta – tako pravi Simon Golob, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije – ki izvira iz tropskih in subtropskih predelov jugovzhodne Azije. »Po videzu se loči od domorodnega evropskega sršena z latinskim imenom vespa crabro in prav tako od tujerodnega orientalskega sršena vespa orientalis. Dolg je od 20 do 30 milimetrov in je manjši od evropskega sršena.«

Oprsje azijskega sršena je črno do temno rjave barve, obročki zadka so črni z ozkimi rumeno oranžnimi obrobami, četrti pa je skoraj popolnoma rumeno oranžne barve, kar ga značilno loči od evropskega sršena, ki ima zadek predvsem rumene barve.

V enem gnezdu jih je zelo veliko

Poleg tega se od evropskega loči tudi po gnezdih. Čeprav obe vrsti gradita gnezda iz celuloze, so gnezda azijskega sršena večja, jajčaste oblike in se praviloma nahajajo visoko v drevesnih krošnjah ali na drugih visokih lokacijah. V premeru merijo od 50 centimetrov do enega metra in se od gnezd evropskih sršenov ločijo tudi po mestu vhoda. »Gnezda azijskega sršena imajo vhod ob strani, gnezda evropskega sršena pa na dnu,« dodaja Golob.

Največ azijskih sršenov se pojavlja jeseni, v eni sezoni se sicer razvije v enem gnezdu do šest tisoč sršenov, največ jih je jeseni, ko se v gnezdih razvijejo nove matice, teh je med 200 in 500.

Sršen predstavlja velik ekološki problem, tako kot tudi druge tujerodne vrste živali ali rastlin. Na eni strani zato, ker jih je v poprečju veliko in potrebujejo veliko hrane, na drugi pa zato, ker so njihova hrana druge vrste žuželk. In kar je najhuje, najraje plenijo medonosne čebele ter druge opraševalce v okolici svojih gnezd. »Čebele delavke lovi pred čebeljimi panji, pleni pa v skupinah in je zato negativen vpliv na čebelje družine še toliko večji. Zato čebele, ob veliki prisotnosti azijskih sršenov v okolici, iz panjev niti ne izletavajo več in se tako ustavi vnos vode in hrane,« pojasnjuje Golob.

Profimedia
Gnezdo azijskega sršena meri do enega mesta v premeru in je visoko v drevju, vhod ima ob strani.

Ogroža tudi domorodne sršene

A ne le na čebele, azijski sršen zelo slabo vpliva tudi na domorodno populacijo evropskega sršena. Ne prek lova, ampak ker tekmujeta za iste vire hrane in prostora, pri čemer je azijski praviloma bolj agresiven in uspešnejši. Zato povzroča veliko škodo v čebelarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu in kmetijstvu na splošno.

Strokovnjaki tudi opozarjajo, da moramo biti pri zatiranju azijskega sršena previdni ter da se ga ne sme zamenjevati z evropskim sršenom – da po pomoti ali načrtno ne odstranjujemo domorodne vrste evropskega sršena. Tudi sršen je namreč pomemben del narave in procesov v njej, uravnava število žuželk in tudi nekaterih škodljivcev v kmetijstvu. »Škoda, ki jo povzroči v čebelarstvu, je manjša, kot pa so njegove koristi v okolju. Opažanja iz drugih držav kažejo tudi na to, da se ob šibkih populacijah domorodnega evropskega sršena tujerodni azijski sršen še lažje in hitreje širi,« svari Golob.

Za zdaj azijskega sršena v Sloveniji še niso opazili, prvič so ga v Evropi zaznali leta 2004 na območju Bordeauxa v Franciji. Od tam se je hitro širil po okoliških območjih in je prisoten že v več evropskih državah (Francija, Španija, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Belgija, Italija, Nemčija …).

Profimedia
Lovi čebele v okoli panjev, zato te ne upajo več zapustiti panja.

Od zahoda proti vzhodu

V povprečju se širi na razdalji do 200 kilometrov na leto, v Veliki Britaniji med 70 in 112 kilometri. »Širjenje populacije azijskega sršena po Evropi se je nadaljevalo tudi v zadnjem času. O pojavu na novih območij so lani poročali iz več zveznih dežel v Nemčiji. Avgusta 2023 so ga opazili na Madžarskem, zgolj 13 kilometrov južno od meje s Slovaško in 23 kilometrov vzhodno od meje z Avstrijo. Oktobra 2023 so en primerek odkrili na Češkem.« A zato zdaj še bolj skrbi podatek, da so aprila letos azijskega sršena našli tudi v Avstriji, v Salzburgu. »Kot poročajo, gre po vsej verjetnost za osamljen primer pojava v državi. Domnevno gre za matico, ki glede na zgodnje obdobje leta še ni vzpostavila gnezda,« je optimističen Golob.

Azijskega sršena, kot omenjeno, v Sloveniji še ni, ja pa prisoten oziroma je bil opažen v naši okolici. Avstrija, Madžarska, tudi Italija, kjer so ga našli leta 2012. Kot pravi Golob, ga najlažje opazimo med aprilom in oktobrom, še posebej v bližini čebeljih panjev, kjer lovi čebele.

»Če bi kdo v Sloveniji opazil azijskega sršena, mora to sporočiti v sistem Invazivke na spletni strani www.invazivke.si ali veterinarjem VF NVI, ki pokrivajo področje zdravstvenega varstva čebel,« prosi Golob.  

Na čebelarski zvezi pravijo, da se v zadnjih mesecih aktivno pripravljajo na prihod azijskega sršena in pripravljajo načrte ter protokole za ustrezen odziv, ko se bo sršen pojavil pri nas.

Profimedia
Pik azijskega sršena je zelo boleč.

Še nekaj invazivnih vrst in podnebje načenjajo zdravje čebel

A ne le azijski sršen, čebele lahko v prihodnje ogrožajo tudi druge invazivne vrste, med njimi najdemo orientalskega sršena, malega panjskega hrošča in pršico tropilelo. »Trenutno veliko težavo za čebele v Sloveniji in slovensko čebelarstvo predstavljajo predvsem podnebne spremembe, pretople zime, spomladanske pozebe, dalj časa trajajoča obdobja hladnega ali deževnega vremena in suše. Na čebele in predvsem na medovite rastline negativno vplivajo tudi nevihte, vetrolomi ter drugi vremenski ekstremi,« našteva Golob. In res, vreme letos čebelam ni najbolj naklonjeno, prezgodaj so se začele razvijati medovite rastline in mraz jih lahko še kako poškoduje. To na koncu občutijo čebele, z njimi pa tudi ljudje.   

Pik je zelo boleč

Tudi sicer strokovnjaki pravijo, da je azijski sršen nekaj manjši od evropskega, je pa veliko bolj agresiven in ljudem svetujejo, da naj bodo pri delu z njim zelo previdni. »Pik je namreč zelo boleč, ko me je pičil eden od njih, je bolelo kot sam vrag, mesto pika pa me je potem skelelo še kakšen teden,« je povedal Herbert Vitzthum, predsednik zgornjeavstrijskega čebelarskega združenja.

Čebelarska zveza Slovenije
Če opazite invazivnega sršena, to takoj javite. V Sloveniji jih še ni, a je pojav le vprašanje časa.