Po znameniti kranjski stavbi, ki je že ob odprtju zbujala pozornost in sprožala različne komentarje ljudi, je obiskovalce popeljala arhitektka Majda Kregar iz biroja Ambient, ki je bila dolgoletna Ravnikarjeva sodelavka, vodila pa je tudi prenovo objekta.
Trgovska hiša Globus je bila po načrtih Edvarda Ravnikarja zgrajena leta 1973 kot horizontalno zasnovana monolitna dvoetažna stavba z lebdečo streho, garažo v nadstropju in dostopno klančino. Pomembno novost je pomenila prefabricirana fasada iz kortenskih plošč. Kot je povedala Kregarjeva, je Ravnikar projekt dobil na natečaju. V občinskem ljudskem odboru so se namreč odločili, da bodo severni del mesta, ki je bil razmejen med savskim in kokrškim predmestjem, porušili in uredili na novo. Tri podjetja, Veleželeznina Merkur, Trgovsko podjetje Kokra in Živila v Kranju, so se združila in sklenila zgraditi skupno trgovsko hišo. Na vrhu klanca, na ploščadi pred vstopom v staro mestno središče, se je začela gradnja velike trgovske hiše.
»Ravnikar je veliko razmišljal, kako naj zasnuje objekt, da bi ga kar najbolje povezal s starim mestnim jedrom. Bil je zelo razmišljujoč človek, veliko je bral, študiral. Tako se mu je porodila tudi ideja o fasadi iz kortenskih plošč, s katero je želel poudariti železarsko tradicijo na Gorenjskem. V železarni so se ravno takrat ukvarjali z mislijo, da bi začeli izdelovati nekaj podobnega, in so z veseljem sprejeli njegovo idejo,« je Kregarjeva razložila nastanek najbolj slavne in največkrat komentirane fasade v Kranju.
Garažna hiša kot dodatek
Globus je bil prvi objekt s kortensko fasado pri nas. Tloris je racionalno zasnovan, s parkirno hišo v nadstropju. Streha je bila lebdeča. V parterju je bil ustvarjen vtis nakupovalne ulice. Preden si vstopil v Globus, si si lahko ogledal razstavljeno blago v izvirno oblikovanih vitrinah. Prostor v veleblagovnici je bil zaradi množice uporabljenega stekla oblikovan zelo zračno, steklene stene so prepuščale toliko dnevne svetlobe, da je bila umetna luč le dopolnilo. »Ravnikar je zasnoval preproste površine brez nosilnih zidov. Globus je bil znan po tem, da je bil popolnoma neizoliran. Takrat energija ni bila nič vredna. Zato ni bil uporaben za kaj drugega kot za trgovino. Takrat tudi ni bilo nobenih predpisov, ni bilo izolacij. Samo konstrukcija in plašč. Vse je bilo prepišno, enostavno. Poceni, a ni bilo ceneno,« je povedala Kregarjeva in spomnila tudi, kako je nastala znamenita garažna hiša v drugi etaži veleblagovnice.
»Do izvedbe garažne hiše je prišlo šele med projektiranjem, potem ko je mesto spoznalo, da ne bo moglo urediti terasastih parkirišč ob Gregorčičevi ulici, po predpisih pa je bilo parkirna mesta treba zagotoviti. Zato je Ravnikar že med samo izvedbo projektiral dovozno rampo, zgornje nadstropje, za katerega še ni bila določena vsebina, pa spremenil v parkirišče,« se je spominjala Kraljeva in dodala: »Dovozna pot je bila betonska, ozka in narejena za takratni promet in takratno velikost avtomobilov. Na začetku je še nekako šlo, ko so se avtomobili povečali in promet zgostil, pa je postala neprimerna.«
Propad in prenova
Neprimeren pa je sčasoma postal tudi Globus. Stavba je žalostno propadala, odprtje prvega kranjskega nakupovalnega centra leta 2005 na Primskovem pa je bilo zanjo usodno. Zato se je občina leta 2010 odločila za prenovo. »Ob gradnji nismo vedeli, kako se obnaša korten, rečeno nam je bilo samo, da je material večen oziroma naj bi zdržal nekje do sto let. Zdaj vemo, kakšne morajo biti plošče, kako morajo biti obdelane, da morajo biti postavljene tako, da nikjer ne zastaja voda. To se takrat ni vedelo in se je na nekaterih mestih nabirala umazanija. Na severni strani, na katero je bila prislonjena garažna dovozna pot, ki je bila še soljena in se je sol stekala po fasadi, je bilo stanje še hujše. Tudi beton je bil že dotrajan. Stavba je bila skupinska lastnina in za objekt ni nihče skrbel. Zato je še hitreje propadal,« je povedala Kregarjeva.
Po prenovi so dovozno pot do garaže odstranili in jo zamenjali s steklenimi površinami in tako zagotovili več svetlobe za knjižnične programe. »Knjižnica je v pritličju dobila samo prostore, kjer je trenutno, vse drugo je bilo privatno, kar je bila velika ovira pri prenovi, ker se zasebni lastniki niso hoteli ničemur podrediti. Izvedli smo tudi toplotno izolacijo, čeprav se ne vidi na objektu, vendar je bilo vloženega veliko dela. Pustili smo tudi odprte balkone, da bi stik med starim in novim poudarili z zelenjem,« se spominja arhitektka.
Kljub vselitvi knjižnice Globus še ni zaživel tako, kot bi moral. Razlog je razdrobljeno lastništvo prostorov. V drugi etaži, kjer je bila nekoč parkirna hiša, bi naj v prihodnje dva od lastnikov uredila pisarne, je pa knjižnici s pomočjo občine uspelo priti do dodatnih prostorov v pritličju. Tam bo po prenovi zaživela KReativnica. To bo sodoben, ustvarjalno in tehnološko naravnan prostor, kjer se bodo srečevali ljudje vseh rodov, delili informacije, znanja, veščine in spoznavali nove tehnologije.