“Vernost ne sme biti krinka, da si len in nesposoben. Obratno”

Tokrat smo v oddajo Reflektor povabili zdravnika, slovenskega vrhunskega pediatra, ki je  tudi subspecialist prediatrične endokrinologije, diabetologije in bolezni presnove. Dr. Tadej Battelino je ob vseh naslovih ponižen človek in kristjan, ki je z nami spregovoril o tem, kako to vlogo živeti v današnjem svetu, predvsem v službi.

Preberite še:“Moja želja je ljudem približati svet zdravnikov in zdravja”

Voditelj Peter Čemažar ga je na začetku povprašal o tem, kako se je odločil za poklic zdravnika in ali je to že takrat čutil kot poslanstvo.

“Za nazaj je težko govoriti, ker se spomin vedno obarva z različnimi vplivi. Zdravnik sem zato, ker je tako želela mama. To je najbolj preprost in resničen odgovor. Ni mi bilo pa nikoli žal, da je to hotela. Zdravniški poklic je poslanstvo. Brez dvoma. Večina mladih ne razmišlja tako in jaz nisem bil nič drugačen, potem pa, ko začneš delati, razumeš, da je to poslanstvo.”

“Ali je večja zabloda, da svojo vero tajiš ali da se z njo hvališ? Hvaliti se s tem ni krščansko. Če se z vero hvalimo, je to že prvi del napuha. Po njih delih jih boste spoznali, pravi Jezus. Torej se je treba vesti, kot se vedejo normalni ljudje. Kristus se je tako vedel. On je bil normalen, dober človek. Blizu je bil ljudem, ki so se mu smilili, in je pomagal. In imel je tudi bistveno večjo moč, ker je ozdravljal samo z dotikom. Če bi mi le imeli toliko vere, pa je nimamo.”

Preberite še:Žena mu je zagrozila, da ga bo pustila, če ne gre k zdravniku. In ga rešila

Naš gost poudari, da smo kristjani enako grešni in enako nagnjeni k zablodam kot katerikoli drug človek. Če nam kakšen del uspe narediti bolj z žarom, je to tisto, kar je naše sporočilo.

V nadaljevanju pogovora naš dr. Battelino podčrta, da če kristjani želimo res biti kristjani, se moramo vsaj večino časa truditi, da izpolnimo tisto, kar je rečeno: “Kdor me ljubi, bo izpolnjeval moje zapovedi.”

Siniša Kanižaj | Družina

Voditelj Peter pove, da je na svetovnem dnevu mladih študent medicine spraševal, kako lahko še bolj živi svoj poklic in svojo vero. Škof mu je odgovoril z vprašanjem, ali kaj moli za svoje paciente. Je ta misel blizu tudi Tadeju Battelinu?

“Veste, ta misel je nevarna. Resen zdravnik mora najprej opravljati svoj poklic, skrbeti, da nekaj zna, da svoje znanje vedno obnavlja, širi, dopolnjuje in človeku najprej pomaga z znanjem, s poklicno usposobljenostjo. Zdravnik je resen naravoslovni poklic. Jaz bi svetoval vsakemu: bodi najboljši študent. In potem bodi najboljši zdravnik, imej vrhunsko znanje, raziskuj, dopolnjuj, objavljaj nove rezultate, ki bodo pomagali drugim. Vernost ne sme biti krinka, da si len in nesposoben. Obratno.”

“Prvo izkazovanje resnosti je, da si karseda dober strokovnjak. Če se zdravnik želi izkazati, naj bo izjemen strokovnjak. In naj to dokaže na miren način. Potem je tu še delavnost, izkušnje. Da ste kristjan, ki ima dovolj upanja in zaupanja, da bo odpor pri pacientu premagal s prijaznostjo, dobroto, razumevanjem. Šele ko medicina v celoti odpove, kar se zgodi, takrat lahko moliš za vse, ne le za paciente.”

Siniša Kanižaj | Družina

“Verjamem v odrešenjski načrt, da bodo nekoč vse bolezni ozdravljive, a žal to še ne bo jutri. In če nadaljujeva s paliativno oskrbo, ki je ključna in omogoča dostojen del zadnjega dela življenja … Takrat pa pomagamo, da ni bolečine, trpljenja. Da ni strahu. V tem obdobju pa je molitev ključna podpora in ima svoje mesto.”

Tadej Battelino poudari, da so se tukaj slovenski zdravniki  in zdravnice zelo izkazali. Malokrat je kot zdravnik doživel enotno stališče, da je pobijanje starih in bolnih ljudi nesprejemljivo. Redko je zdravništvo povedalo svoje mnenje zelo jasno. Gost poudari, da je odgovor v paliativi.

Preberite še:“Če se hočemo boriti proti evtanaziji, moramo skrbeti drug za drugega”

Na koncu človek umre. In včasih je to izjemno težko. Obstajajo pa načini in programi, da se trpljenje in zavedanje trpljenja do te meje spremeni, da oseba ne trpi. Battelino poudari, da pa nikoli ne ubijemo te osebe aktivno. Ključen problem evtanazije je, kdo odloča o tem, kdaj je čas nekoga ubiti. Če pogledate statistiko, kdaj je porast evtanazije, se to zgodi pred počitnicami. Ko je treba iti na dopust, takrat se znebimo ljudi.

“Aktivno poseganje v človeško življenje je za vsakega zdravnika, ki klasično razume svoj poklic, popolnoma nesprejemljivo. Po drugi strani pa bolezni lahko vodijo v smrt in tu je paliativa ključna in tu se še lahko izboljšamo, predvsem na področju otrok.”

Preberite še:“Jezus je moje gorivo, ki mi omogoča, da lahko kot medicinska sestra veliko dam”

Siniša Kanižaj | Družina

Preberite še:“Starejši so prave zakladnice izkušenj in zanimivih ter poučnih zgodb”

V zadnjem delu pogovora se z voditeljem dotakneta še različnih svetopisemskih načel in evangelija, ki ga zdravnik lahko živi, da pokaže evangelij z zgledom in da se s tem ne hvali, ker smo le Kristusovo orodje. Naše zasluge pri tem so majhne. In ker imamo zelo močnega zaveznika, pomeni, da nam bo uspelo.

Tadej Battelino lepo razloži, da imamo pa kristjani prednost, ker verujemo v vstajenje. “Če smo res kristjani, vemo, da smrt ne zmaga, da ni zadnja stvar, da je zadnja stvar vstajenje. Tisti, ki res verjamemo v to, imamo to prednost. Ta prijaznost Kristusa, razumevanje, dobrota, da vse izboljšam, popravim. Ta prednost je glavni vzvod in nenačrtno orodje laične evangelizacije, ker ljudje vidijo, da se ne bojite.”

Preberite še:“Dedek je umrl.” Kako otroku pomagati pri soočanju s smrtjo

Preberite še:Da bi se prababica spet počutila lepo, jo je pravnukinja peljala po nakupih

Preberite še:Dvakrat v primežu poporodne depresije. “Vse mine. Tudi tisto najhujše”